Na nočnem ogledu Plečnikove umetnine lahko raziščeš skrivnosti in neodkrite koščke medvojnih dejavnosti. Druga svetovna vojna je namreč zaznamovala tudi delovanje takrat komaj zgrajene univerzitetne knjižnice.

Narodna in univerzitetna knjižnica je bila v času druge svetovne vojne varno zatočišče. V njej so skrivali ilegalce, za katere je bilo spričo njihovega odporniškega aktivizma spanje doma prenevarno. Kot takšna je mirno delovala do 29. januarja 1944, dokler ni nanjo zaradi okvare motorja strmoglavilo poštno letalo v službi Nemcev. V požaru je bila uničena velika čitalnica in zgorelo je več kot 50.000 knjig - poškodovane so knjižničarji poskušali rešiti, kolikor se je dalo.

Od tragičnega dogodka letos štejemo 75 let. V luči poudarjanja pomena knjižnice tako za posameznika, kot tudi narodno identiteto, v Plečnikovi hiši v Ljubljani gostijo razstavo Plečnikov NUK.

Nekaj gradiva, prikazanega na razstavi, lahko vidimo prvič, med drugim so to nedavno odkrite fotografije slovesnosti ob začetku gradnje NUK iz leta 1936 ter fotografije, ki so nastale takoj po strmoglavljenju letala in dajejo vpogled v nastalo škodo. Razstavljenih je tudi nekaj rešenih in ožganih knjig ter ohranjeni kosi nemškega letala.

Sreča v nesreči: »Bodite brez skrbi!«

Pozornost Ljubljančanov je tistega dne pritegnil glasen ropot motorja in negotovo kolovratenje letala. Iskoč prostor za zasilni pristanek, je pilot najbrž ocenil, da lahko pristane na strehi Univerzitetne knjižnice. To mu ni uspelo: letalo je predrlo skozi streho nad čitalnico, drselo po vsej dvorani in se ustavilo tik pred stekleno steno na drugem koncu. 

Gorivo je eksplodiralo, v požaru pa je zgorela četrtina gradiva, ki so ga zbirali med leti 1919 in 1939. Pravijo, da je mojster Plečnik, ko je slišal, da velika čitalnica gori, rekel: »Bodite brez skrbi; stavba je zgrajena tako, da se požar ne bo razširil!«

V nesreči je poleg posadke letala umrl samo en človek, saj so čitalnico nekaj dni pred nesrečo zaradi pomanjkanja kurjave zaprli za javnost. Žrtev katastrofe je bil France Majcen, tajnik Mestne hranilnice, ki je prav takrat vračal izposojeno knjigo - na velikem stopnišču ga je oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl. 

Knjižnico so obnavljali in popravljali naslednja tri leta. Na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.

»Živeli smo, vsaj vsakokrat posebej za eno noč, na nenavadnem otočku svobode sredi okupiranega mesta.« 

priče

V četrtek, 28. februarja, se lahko v sklopu razstave udeležiš ilegalnega nočnega pohoda po NUK-u in raziščeš zgodbe knjižničarjev ter ostalih, ki so med vojno v knjižnici iskali skrivno pribežališče pred smrtjo in varen pristan. Sprehodil se boš lahko po labirintu gradiv, med stebrišči in policami, po stopniščih in prostorih črnega marmorja ter poskušal podoživeti občutke pribežnikov. 

S pričetkom ob 21. uri se bodo obiskovalci lahko zbrali pri Narodni in univerzitetni knjižnici (Turjaška 1, Ljubljana). Nočni ogled traja približno 90 minut, ker pa je število obiskovalcev omejeno, lahko že jutri oddaš (obvezno) prijavo na prijava@mgml.si in si zagotoviš mesto. Vodstvo je brezplačno. 

Z digitalizacijo se naša življenja spreminjajo in vse več stvari urejamo avtomatizirano z enim ali dvema plastičnima klikoma. Knjižnice in podobne javne možnosti postajajo samoumevne, zato je pomembno vedeti, da prav s takšnimi inštituti in prireditvami negujemo našo intelektualno zgodovino, znanje, kulturo in jezik.  

Lara Turk

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice