Foto: Isa Gauvin, WishCAM
Lani švinglcetl za moške o tem, kako razumeti ženske; letos pa je Maja Monrue obrnila ploščo, saj »globoko v sebi tudi ženske vemo, da se morata za uspešen odnos oba truditi - razumeti drug drugega.«

»Zaradi moškega sveta smo danes tukaj,« je v soboto, 23. marca v Salonu uporabnih umetnosti Maja Monrue, diplomirana ekonomistka, mama, blogerka in pisateljica, gostila Bojana Emeršiča, enega najmanjših in hkrati največjih Slovencev, igralca in komika, s katerim sta klepetala o prirojenih, privzgojenih in prigrenjenih razlikah med moškim in žensko.

Glas Sare Ester Gredelj je otvoril dogodek v spremljavi miline klavirskih tipk, ki so odmevale po Salonu skupaj z verzi priložnosti primerne pesmi This is a Man’s Man’s World, katere zadnji ton še ni dodobra odzvenel, pa se je že izgubil v bučnem aplavzu polne dnevne sobe Salona uporabnih umetnosti.

»Dejstvo je, da smo na koncu vsi ljudje. Dejstvo pa je tudi, da smo moški zagrenjeni drugače in iz drugačnih razlogov kot ženske - ko pogledaš širše pa smo vsi zagrenjeni iz istega razloga: ker nismo razumljeni.«

Z zdravo mero zdravega humorja, s katerim se brez težav približuje tako moškim kot tudi ženskam, se Bojan Emeršič hrabro vrže v vode ženskih frekvenc, za katere pa sicer trdi, da so merljive: »Ampak da jih lahko meriš, moraš trenirati, kako jih zaznati … Ko dovolj dolgo treniraš, začneš zaznavati.« Vprašanje, kateri ženski komentarji se tičejo tudi moških, čeprav so izrečeni, kot da jim pravzaprav niso namenjeni, pušča odprto za trening: »Tako nekako, kot kadar kot ‘pravi dec’ gledaš fuzbal v dnevni sobi in pride žena domov, tresne z vrati, slišiš zvok petk do kuhinje, vrže vrečke na mizo - prvo, drugo, tretjo … ‘aha, spet je zapravljala’ … - in potem komentar: 'TO JE TU MAČ!' … Okej. Vprašaš, kaj je narobe, ona reče 'nič ni narobe,' potem pa te v tišini pričakujoče gleda.«

Kjer Emeršič konča z odgovorom, Maja začne z vprašanjem: o resnicah in življenjskih anekdotah; o tem, zakaj odložiti časopis in vprašati ženo, kaj se je zgodilo in kako je preživela dan - »Ker bosta v tem stanovanju še nekaj časa in si oba želita dobrega vzdušja.« - … Od ‘zakaj’ in ‘kako’ je ljubeč moški dober vpliv na ženski notranji mir; do emancipacije žensk, ki je Emeršič »ne razume«, saj ženske smatra kot emancipirane (brez emancipacije) že odkar se spomni razmišljanja o ženskah: »Meni ne bi nič pomenilo, če bi bil na svetu brez ženske.« Na tej točki prizna, da »je na svetu tudi nekaj idiotov in tudi moški so lahko neumni.«

Podajata si argumente in postavljata vprašanja o privilegijih in prikrajšanosti; o erotiki, ljubezni, poželenju in seksualnosti; o ideologijah, borbi in igri borbe obstoja žensk … Nakar obema uide iz glave, kar želita povedati. Maja sklepa, da »kljub temu, da si ženske želimo in nas učijo samostojnosti, neodvisnosti od moških, bi istočasno rade povezanost in da nas pritisne ob steno kot pravi ded.« Emeršič pravi, da je to stvar prioritet: »Skromnost. Dovoliti si, da (tudi) pri moškem začutiš, kar je sposoben dati in se s tem zadovoljiš.«

Foto: Isa Gauvin, WishCAM

Zakaj ne-brati revije, v katerih ti pravijo, kakšen je pravi moški, kaj moraš delati in kaj si želeti: »Skozi to se pojavljajo zahteve do moških. Pričakovanja. Pa niso problem previsoka pričakovanja, ampak nerazumljena in nerazumna pričakovanja … Ker moški zelo težko verjamemo, da ženske (pri bogu isusu) ne marate, da vas gnjavimo.« Emeršič v šali (ali pa ne) poišče rešitev tega problema s predlogom o mednarodnem dnevu ‘nadlegovanja’: »Kakorkoli bi mu pač rekli … Isto kot 8. marec, ampak za moške. Da bi moški imeli možnost izkazovanja pozornosti ženskam skozi verbalno ‘nadlegovanje’. En dan, ko lahko izrazijo svoja razmišljanja. Saj bi tudi rožo dobile.« Maja njegovo idejo sprejme z odprto glavo: »Tudi ženska si želi, da prideš do nje, ji daš rožo in ji rečeš, da bi jo kresno v omarici … To frustracijo pa potem izraža z dekoltejem, ker drugače pač ni vljudno.«

Kdo se za koga zrihta? Večina žensk pravi, da se zrihtajo zase. (»Te 15 centimetrske štikle in 2 številki premalo oblekico, v kateri komaj diha, je pa zagotovo oblekla samo zase.«) V prepletu iskanja razlik med ženskami in moškimi ugotovita, da si nismo tako daleč narazen. Drug drugega ne razumemo in oboji si želimo biti razumljeni. Tako skačeta naprej in se vračata nazaj, Emeršič pa dodelano navrže, da se vsa erotika med moškim in žensko odvija na dveh človeških lastnostih: »Inteligenca in iskrenost. Moški smo iskreni. Ženske ste inteligentne. Mi z največjo iskrenostjo buljimo v vaše joške in riti, nakar dobimo focen .. Pa čeprav je to vtetovirano v naših genih - da moramo videti sleherni jošek na svetu.«

Zakaj morajo moški videti sleherni jošek na svetu? Emeršič pravi, da je to prirojeno. »Ali zato, ker so moški lovci?« sprašuje Maja: »Kaj pa, če bi ženske zijale za vsako moško ritjo in komentirale?« Emeršič si takšno menjavo vlog težko predstavlja: »No ja. Kak bi to zgledalo … Ki si mali, čuj, ti pa si dober, daj mi eno jajco pokaži?«

Ko Emeršič drugič v večeru deklarira: »Moški smo precej butasti,« mu crkne mikrofon. Ne pusti, da bi ga to vrglo iz tira, saj pravi, da ima treniran govorni organ in mikrofona pravzaprav ne potrebuje, zato bi suvereno in sproščeno nadaljeval tudi brez njega: »Moška pamet lahko dela napačno. Ženska pamet pa lahko povezuje nepovezljivo. Seksualnost je vedno bila takšna, kot je. In dajmo jo takšno pustiti. Moški so psi. Če vidiš, da ti pride naproti in maha z repom, da mu jezik dol visi … Pač pusti. Globalna statistika kaže, da moški pomisli na seks vsakih 10 minut, ženska vsakih 35. Temu se ne da pobegnit. Ženska pač mora razumeti, to je v genu tetovirano.«

O tem, zakaj so tudi moški žrtve ženske emancipacije in kaj lahko ženske naredimo, da se moški zaradi tega nehajo mehkužiti?

»Predvsem ga ne preveč peglat - dovoli mu, da pogleda. Moški smo v resnici (po mojem) bolj zvesta bitja kot ženske, ampak se za zvestobo težje odločimo. Ko pa enkrat se - odločimo -, smo popolnoma zvesti. Torej ta pasji karakter je precej resničen. Ne boš mogla spremeniti, da bi moški buljil za joga pajkicami, v katerih rit so zlezle tangice. Lahko pa spremeniš to: psa se da zelo dobro zdresirat in naučit stvari. Ali bo iskreno, če moški pred tabo ne bo gledal drugih? Seveda, saj v psovo iskrenost ne dvomiš in tudi pes ima omejitve. Moški si v resnici namreč želi ljubit in osrečevati žensko. Če je dresura napačna, lahko moškega uniči, ker te ima rad. Moški smo narejeni tako, da delujemo v vseh smereh iskreno. Iskrenost, preprostost je za moškega izredno pomembna, radi smo neverjetno transparentni. Na primer, kaj se zgodi, ko gre ženska ven ‘na en gin tonic’ in se vrne ob 6. uri zjutraj? Ženska ne bo povedala, kje je bila, pričaka te samo skrivnosten nasmeh Mona Lize, ne pa odgovor. Če moški stori isto, se ob 6. zjutraj prižge luč na hodniku in ženska ne rabi odgovora, ker že vse ve.«

Skupaj sklenemo, da je vse v karakterju človeka. Če imaš človeka, ki ima o tebi napačne predstave in neskladne cilje, se lahko postavita na glavo, pa bosta padla na tla. Drugače lahko skočita od koderkoli, pa bosta letela … »Pomembno je, da sta dve struni na isti kitari. Pomembna je vsebina človeka, dejansko ni takšnih razmejevalnih razlik. Fajn je štose delat, se hecat, ampak na koncu je pomemben karakter.«

Čeprav je bilo vzdušje duhovito obarvano, pa sta Maja in Bojan drug drugega nemalokrat sezula z globokimi, življenjskimi in resničnimi mislimi. Kratek oddih (ponovno) pospremi Sara s pesmijo Let it be.

»Ko ves čas govorimo o različnostih in kratkih stikih zaradi različnega dojemanja med moškim in žensko, a ne bi lažje steklo, če bi samo malo spustili svoja razmišljanja, vzorce? Če bi ženska preprosto lahko spustila svojo potrebo po nadzoru, ker misli, da se bo s tem ubranila ranjenosti, bolečini ...« - »Ko ravno zaradi tega pridejo hude stvari … In ošablonjen moški ni srečen moški,« drug drugega dopolnjujeta Maja Monrue in Bojan Emeršič, ki temu reče »človeški princip, konstanta reagiranja; iskanje načinov, da bi prevladal in bil dominanten, prevzel področje, prisvajal in osvajal terene in znanja … Tekmovalnost, ki je ženskam in moškim skupna.«

Zakaj se Bojan Emeršič in Jan Plestenjak, ki je domala počepnil, ko se je z njim pogovarjal, ne bi mogla skregati? Ko smo končali z eno resnico, smo začeli z drugo: kaj se zgodi, ko se v isti obleki srečata dva moška, in kaj, ko se dve ženski?

»Ženska se obrne k moškemu in ga gleda: ‘hočem slišati ta stavek, ki me bo pomiril. Jaz točno vem, kaj ta stavek je, ampak TI se pa zdaj jebi s tem.’ ...  Moški potem razmišlja in tuhta, se spomni, da je zjutraj omenila, da ima pol kile manj, in komenitira ‘vidiš, kako slabo lahko ta obleka izgleda, če je predebela ženska v njej.’ … Ona te pogleda in ti reče ‘ti si idiot. Ta ženska je jasno 20 kil lažja in 20 centimetrov višja, manekenka, če je ona debela, kaj sem pol jaz?’ … Napaka, napaka. Poskušaš se zagovarjati ‘nee, meni sploh niso všeč te atletske riti in joške, ki ji skačejo ven, meni se zdi ona bolj debela … ti si tak bolj, v enem kosu.’« Emeršič se od sile kar polije s pijačo, ki jo drži v roki. 

Foto: Isa Gauvin, WishCAM

Maja Monrue v sodobnem svetu čuti pomanjkanje vztrajnosti pri raziskovanju drug drugega, od tod pa debato odpelje v še eno resnico: »Mi se premalo zavedamo, kaj pomeni ljubezen. Ljubezen je čustvo, ki ga lahko imaš za svojo mamo, ženo, otroke in še za koga. Za svojo mamo se nikoli ne sprašuješ ‘pizda, ej, mama, ne vem, če te imam danes rad.’ Ker ljubezni ne izprašuješ. Če si se tako odločil, je nekaj, kar traja. In tega ne zavržeš samo zato, ker se nekaj ne odvija po tvoje. Ljubosumje. Strah. To je vedno malo prisotno pri ljudeh in lahko je strašno uničujoče. Ne smeš si dovoliti, da izprašuješ ljubezen. Pride lahko do točke, ko se to ustavi. In takrat ne moreš niti ti niti ona več nič naredit. Ko te nekdo gleda s praznimi očmi, je zelo težko spremeniti to podobo.«

Neizogibno pogovor nanese tudi na vzgojo otrok, saj sta oba, Maja Monrue in Bojan Emeršič, starša: »Otrok naj gre skozi tak princip odraščanja, kot je ta trenutek v tem svetu nam dan. Moraš trčiti ob svoje probleme, gristi skozi svet po svoje, moraš iti skozi vse neumnosti ki si jih svet zmisli. Kot starš pa moraš vplivati na otroka tako, da najde neko stvar na svetu - poklic, hobi, … -, ki ga bo toliko motivirala, da bo skozi to čutil smisel svojega obstoja. Na svetu ni narobe. Ne more biti narobe. Če bo moj otrok prišel do mene in mi rekel, da je gej, se mi zdi, da bi vsaka moja reakcija pomenila ‘ni mi prav, ampak sprejmem.’ Želim pa mu povedati, da je prav. Ni narobe. Človek ima eno nesrečo, in to je, da mu je narava dala možnost, da ima lastno zavest in podzavest. Idejo, da mi lahko vplivamo in si želimo vplivati na zavedajoče se življenje. Tu smo v življenju naredili štalo. Tu smo začeli postavljat norme. Kaj je prav in kaj ni prav. Kaj pa imamo mi pojma o tem?«

Ko Maja Monrue (poskusno) zaključi večer, Emeršič nagovori prisotne: »Folk se vam mudi? Dajmo se še malo pogovarjat, da nisem prišel kar tako v Maribor.« ... In ostanemo še malo. Emeršič da vpogled v to, kako daleč se ga lahko izfilozofira, če hoče. (In hotel je.) Po Svetem pismu je človek najprej ustvaril moškega. Ali se je Adam vprašal, od kod se je vzel? »Videl kuro, petelina, jajce, ok. Srno, srnjaka, bambija, ok. Od kod sem se vzel jaz? Star sem 30 let, včeraj me ni bilo, kaj zdaj?« In Bog je rekel: »Evo ti Božjo kazen, ker si mi dopizdil,« vzel mu je rebro: »da bo ja čim več njega, vzel je moško rebro in naredil žensko. Zato moški gledamo ženske - ker ste del nas. (Hehe.) Ker ženski princip je radovednost. Bog je rekel, sprašuj se ti to z njo.«

Emeršič poudari, da je vse, kar je povedal, zgolj njegov pogled na moško doživljanje sveta: »Odvisno je, kakšen moški si, kakšen človek si in kakšne nesigurnosti nosiš v sebi.« Vprašamo se o nesigurnostih in predanosti. O levitvi kače in krhkosti odnosov, ki »v glavnem temeljijo na naših predstavah, ki so čustva. Čustvo je predstava. Nikoli nismo ziher, če smo sigurni ali ne … Ampak to dela življenje zanimivo.«

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice