Pajkov ples je nekdaj pripravljala zdaj že propadla Mariborska tekstilna tovarna. Spomine na ta elitni mariborski dogodek so včeraj pod taktirko Društva Hiša! ponovno obudili.

Na vnovič rojenem Pajkovem plesu so spomine na zlata leta tekstilne industrije v Mariboru obujali nekoč zaposleni v tekstilnih tovarnah. »Pajkov ples je bil višek sezone, vzdušje je bilo enkratno. Zelo težko je bilo priti na ta ples, saj je bilo število sedežev omejeno, vstopnice pa so bile takoj razprodane. Včasih že eno leto vnaprej,« se spominja Oto Blaznik, nekdanji član organizacijskega odbora Pajkovega plesa, znan tudi kot prvi kapetan NK Maribora.

Tudi Lavrencija Struger, nekdaj zaposlena v tekstilni tovarni, nam z nasmehom pripoveduje, da so ženske vedno izbirale dolge in elegantne obleke za ta ples. »Čudovito je bilo. Priprave, vzdušje, družba ... Veliko poljubljanja. So rekli, če se želiš poljubiti, pojdi na Pajkov ples,« pove in se zasmeji.

Temu pritrdi še en član Pajkovega odbora Jože Šilec: »Ženske so bile čudovite, vsaka je bila drugače oblečena. To je nepojmljivo, kako je vse lepo izgledalo, vrhunsko.« Predstavnice nežnejšega spola so obleke za Pajkov ples iskale celo v tujini. »Bognedaj, da bi bili dve enako oblečeni. Zgodilo se je, da sta prišli dve enako oblečeni, a sta se šli domov preoblečt. Elegentne so bile zelo,« pristavi Blaznik.

Nekdanji člani Pajkovega odbora.

»Pajkov ples je bil nekoč elitni dogodek, pomenil je to, kar je Opernball za Dunaj. Pokazale so se toalete, predvsem pa so se pokazali ljudje, videli so in dali so se videti. Bilo je srečanje tekstilcev z mednarodnimi partnerji in partnerji iz Jugoslavije. Veselili so se, saj so se imeli tudi česa veseliti, tako da je bil to zagotovo dogodek, s katerim je mesto živelo, predvsem pa je z njim živela tekstilna industrija,« zgodbo v okvire postavlja direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih-Slana.

Maribor - prestolnica tekstilne industrije

Slovenija je z nastankom Jugoslavije postala industrijsko najbolj razvito območje v Jugoslaviji, saj je bilo kar 37 odstotkov vse tekstilne proizvodnje v Sloveniji. Vodilni mesti tekstilne industrije sta bili pred drugo svetovno vojno Maribor in Kranj. Maribor je veljal za največje tekstilno središče Kraljevine Jugoslavije, saj je bilo leta 1939 od 21 velikih tekstilnih tovarn v Sloveniji kar 15 v Mariboru.

Po drugi svetovni vojni so z združitvijo tovarn nastali tekstilni giganti, ki so zaposlovali več tisoč delavcev. Mariborska tekstilna tovarna, Svila, Pik in druga podjetja so bila ena izmed vodilnih sil industrijskega razcveta Maribora, ki pa je po razpadu Jugoslavije le še preteklost.

V zlatih letih je bilo v Mariboru kar 15 tekstilnih tovarn, v katerih je bilo zaposlenih več kot 7000 ljudi. Ravno zaradi razcveta industrije so mesto nekateri poimenovali kar jugoslovanski Manchester. Z združitvijo tovarn in preimenovanjem v Mariborsko tekstilno tovarno je slednja postala največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji.

Tako je bilo na Pajkovem plesu leta 1961 ...
... tako pa se je plesalo včeraj.

Pajkov ples so tokrat pomagali obuditi tudi mladi, dediči tekstilne industrije, ki so ponudili svoj pogled na prihodnost modnih trendov z navdihom dediščine.

Posebno sporočilo pa Mariborčanom pošiljajo tudi idejni snovalci sodobnega Pajkovega plesa. »Da se lahko malo več družijo, da so lahko malo bolj prijazni drug do drugega, da lahko malo več plešejo in praznujejo na čisto poseben način. Malo elegance, kot je nekoč bila, tudi ne škodi zdaj,« namigne Maja Pegan iz Društva Hiša!.

Modno revijo so pripravili dijaki mariborske srednje oblikovalske šole in študenti Katedre za tekstilne materiale in oblikovanje na strojni fakulteti, pri dogodku pa sta sodelovali tudi srednja trgovska šola iz Maribora, FERI in Muzej narodne osvoboditve Maribor.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice