Po pokopališču Pobrežje smo se sprehodili z mariborskim pisateljem, dramatikom, scenaristom in humoristom Tonetom Partljičem, ki ima svojevrsten pogled na življenje in smrt.

Pisatelj Tone Partljič, poznavalec mariborske kulture, slenga, ljudi in njihove štajerske nravi, nas je popeljal po pobreškem pokopališču in zgodbah ljudi, ki so tam pokopani. Nekatere od njih poznamo, druge ne. Zgodbe o ljudeh, ki jih je Partljič pripovedoval obiskovalcem, so resnične, žalostne in seveda tudi hudomušne.

Povedal je, da ga večkrat presunejo napisi na nagrobnikih: »Na nekaterih nagrobnikih vidimo napisano ime in priimek, zraven pa 'počivaj v miru'. Pa vem, kakšna babnica tu notri počiva, da je en skočil v Dravo zaradi nje, kaj so drugi delali ... Tukaj ostane samo ime, za imenom pa so drame, človeške usode. Nekatere poznamo, drugih pa ne.«

Pokopališča so pomembna kulturna dediščina

Edinstven vodeni ogled skozi življenja znanih Mariborčanov se odvija v sklopu dveh pomembnih obletnic, in sicer letos mariborsko pogrebno podjetje obeležuje 150 let delovanja, pokopališče Pobrežje pa častitljivih 140 let.

Lidija Pliberšek, direktorica pogrebnega podjetja Maribor, izpostavlja, da pokopališča niso samo kraj, kjer so pokopani pokojni, ampak so pomembna kulturna dediščina, ki jo obiskujejo tako domači prebivalci kot tudi turisti.

V tem obdobju prav tako potekajo Dnevi dediščine evropskih pokopališč, ki se vsako leto odvijajo v različnih evropskih mestih pod okriljem Združenja evropsko pomembnih pokopališč.

Ustavimo se ob grobovih generala Rudolfa Maistra in njegove družine, ruskega zdravnika Sergeja Kapralova, režiserja Jožeta Babiča in slovenske ekonomistke in partijske delavke Herte Haas. Partljič, ki sicer ni osebno poznal vseh znamenitih osebnosti, o katerih je govoril, je pa spoznal njihove bližnje. In prav zaradi tega je sprehod po pokopališču pronicljiv, zanimiv, sproščen in tudi zabaven.

Partljič obiskovalce hudomušno spomni na novelo o ruskem zdravniku Sergeju Kapralovu: »Jančar napisal znamenito in svetovno znano - sem mu kar malo fauš, ker ima 15 strani - novelo Smrt pri Mariji Snežni. Sam sem napisal roman Pri Mariji Snežni zvoni, kjer tega zdravnika opisujem na 300 straneh, ampak Jančarjevo kratko novelo vsi poznajo, za moj roman pa vedo samo tisti, ki so ga prebrali.«

»Tukaj sicer ni dosti napisov, ampak ko sem bil učitelj v Slovenskih Goricah, sem videl, da ima skoraj vsak grob verze. Zanimiv je tale: 'Človek umre dvakrat, ko mu preneha biti srce in ko se zadnjič sliši njegovo ime'. In ko govorim in pišem o ljudeh, ki so pokopani - mogoče sem zaradi tega domišljavec - ampak se mi dozdeva, da sem nekaterim ljudem podaljšal življenje. Da še živijo v meni, ki sem o njih pisal in v onih, ki to berejo,« je povedal Partljič.

Obiskovalce nasmeji tudi s pripovedjo o tem, kako je Jože Babič, slovenski filmski in gledališki režiser, hodil k Partljičem na dom: »Babič je vedno veliko govoril o gledališču, jaz pa sem bil tiho, ker takrat o gledališču nisem imel pojma. Velikokrat sem bil jezen na njega, ker je tukaj, v Mariboru, nekaj časa živel sam, in se mu nikoli ni mudilo domov. Na obisku je ostajal do pozno ponoči, jaz pa sem želel početi kaj drugega. Spominjam se, ko je nekoč prišel k nam, in sem rekel 'Bog nam pomagaj, Babič je spet tukaj', ampak potem sem videl, kako težko se vstane in hodi. Postalo mi je hudo, ker sem tako govoril.«

Ob zaključku vodenega ogleda pri Czeikejevih arkadah dogodek zaključi kratki koncert klasične glasbe vrhunske virtuozinje na violini Oksane Pečeny in kitarista Matica Dolenca.

Eden od že tradicionalnih spremljevalnih dogodkov v času Dnevov dediščine evropskih pokopališč je razstava žalne floristike, ki jo vsako leto pripravijo cvetličarke Cvetličarne Aralija. Letošnja razstava bo na ogled od 11. do 15. junija pred Cvetličarno Aralija na Pobrežju.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice