Jože Tisnikar, 1970, arhiv UGM
Umetnostna galerija Maribor je svoja vrata uradno odprla 8. februarja 1954. Maribor je tako dobil prvo ustanovo, ki se je strokovno ukvarjala z muzejsko-galerijsko dejavnostjo na področju moderne umetnosti.

Danes Umetnostna galerija Maribor deluje kot regionalni muzej sodobne vizualne umetnosti in se, z zbirko več kot 5000 umetniških del slovenskih avtorjev, uvršča med javne kulturne zavode širšega pomena. Slikarstvu, kiparstvu in grafiki se pridružujejo fotografska dela, video umetnost, večmedijske instalacije in interaktivni projekti. Razvejan izobraževalni program v galeriji povezuje različne generacije, narodnostne skupnosti ter izobraževalne institucije. In kljub naslovu trenutno aktualne razstave, Ne glej nazaj, okej?, se bomo ozirali nazaj - čez 65-letno zgodovino osrednje ustanove za umetnost 20. in 21. stoletja v regiji. Vse to v objemu umetnostni najrazličnejših oblik, barv in zgodb.

Kolektiv Razstavnega salona Rotovž, Meta Gabršek Prosenc, Oton Polal, Zlatko Zei, Zmago Jeraj, 1973, arhiv UGM.

Na lokalnem umetniškem področju se je leto 2019 začelo z gostovanjem Zbirke UGM v Koroški galeriji likovne umetnosti v Slovenj Gradcu. V luči opozarjanja na zapostavljenost umetnic v zbirkah in na razstavah umetniških institucij, je direktorica UGM Breda Kolar Sluga za razstavo Inventura - e (ž) v slovenjgraški KGLU izbrala izključno ženske avtorice iz Zbirke UGM. S tem se nadaljuje serija razstav, ki na prvo mesto postavljajo umetnice; kot sta bili lanskoletni retrospektivi mariborske kiparke Vlaste Zorko in avstrijsko-ameriške fotografinje Inge Morath.

Breda Kolar Sluga, direktorica UGM, otvoritev v Today Art Museum v Pekingu, 2017, arhiv UGM.

19. aprila letos se odpira prva velika retrospektivna razstava 94-letne fotografinje Zore Plešnar. Leto se bo nadaljevalo v znamenju fotografije, in sicer s pregledom opusa enega največjih slovenskih fotografov, Ptujčana Stojana Kerblerja. Ta je znan po svojih ciklih Haložanov, kolin, tovarne v Kidričevem in ptujskih dvorišč. V leto 2020 bomo lahko vstopili z razstavo Mete Grgurevič, ki se bo osredotočala na zadnjih 15 let ustvarjanja predstavnic mlajše generacije slovenskih umetnikov.  

Razstava Ivane Kobilce, 1980, z leve Tine Varl, Zdenka Rogel, Martina Golija, arhiv UGM.

Med razstavami v razstavišču UGM Studiu na Trgu Leona Štuklja gre izpostaviti dve zaporedni predstavitvi umetniških del, nastalih v okviru umetniških rezidenc [email protected]. [email protected] je evropska platforma za enakopravno zastopanje žensk v kulturi. Mednarodna razstava avtoric, med katerimi so tudi slovenske umetnice Samira Kentrić, Mina Fina in Ana Pečar, bo v UGM Studiu zasnovana premierno, kasneje pa bo potovala v razstavišča partnerjev projekta Avilés v Španiji, Angoulême v Franciji ter v Limerick na Irskem. Prvi sklop bo predstavljen ob mednarodnem dnevu žena, 8. marca, drugi sklop pa 26. aprila. 

Stavba sedanje UGM pred pričetkom obnove, 1952, arhiv UGM,

65. obletnica ustanovitve galerije bo posebej zaznamovana z razstavo, posvečeno prvemu ravnatelju UGM, Branku Rudolfu. Po stopinjah prvih korakov galerije se bo moč sprehoditi v spremstvu Rudolfovih pisem, njegovih portretov izpod rok naših umetnikov in fotografij prvih desetletij delovanja UGM. Posebne pozornosti bo deležna njegova najbrž najbolj priljubljena kreacija - huda mravljica. Razstava se bo otvorila 20. aprila v UGM Kabinetu, novem prostoru, ki je namenjen cikličnim izborom del iz Zbirke UGM. Kasneje bo zbirka prestavljena v za stalno postavitev ustreznejše prostore; zadnja investicija v infrastrukturo Umetnostne galerije Maribor namreč sega vse do njenih začetkov, v leto 1954. Kljub temu bodo tekoče leto posvetili pripravi na veliko predstavitve zbirke prihodnje leto, ko bodo izdali tudi pregledno publikacijo več kot stotih del iz Zbirke UGM.

Branko Rudolf pred platni Jacksona Pollocka, razstava Sodobna ameriška umetnost, 1961, arhiv UGM.

»Umetnostna galerija Maribor vse od ustanovitve leta 1954 v infrastrukturnem smislu ni doživela posodobitve ali širitve, medtem ko se je programsko široko razvejala in razvila. Skozi ambiciozne razstavne projekte, udeležbo na beneškem bienalu, številne mednarodne povezave in reprezentativni izobraževalni program je galerija zrasla v pomembno in prepoznavno institucijo na področju vizualne umetnosti v regiji. Čas je, da velik programski in vsebinski razvoj dohiti tudi infrastruktura, ki bo podprla in omogočila nadaljnjo rast. Potrebujemo sodobne razstavne prostore, prostore za varno hrambo obsežne zbirke, prostore za delavnice za otroke ter drug javni program in nujne prilagoditve za mobilno ovirane obiskovalce. In to ne zavoljo zgolj šestnajstih zaposlenih, ki sicer iz malega delajo ogromno, temveč zavoljo opolnomočenja drugega največjega mesta v Sloveniji, zavoljo profesionalizacije področja vizualne kulture pri nas in nenazadnje zavoljo razvoja kulturnega turizma, ki ga nekdanji Evropski prestolnici kulture dolgujemo. Galerija pripada Mariborčanom in prepričani smo, da je mesto zrelo, da v letu, ko praznujemo 65 let od ustanovitve, skupaj začrtamo jasne smernice za prihodnost galerije!« je ob obletnici besedo podala direktorica UGM Breda Kolar Sluga. 

UGM danes, arhiv UGM.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice