FOTO: Damjan Švarc
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v soboto, 9. februarja, v Stari dvorani premierno uprizorila komično dramo o razkrivanju skrivnosti, ujetih v mobilne telefone.

Štirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje, z izjemo Filipa, katerega prijateljica je doma obležala z vročino, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni, se zbrana druščina junaško odloči, da ni skrivnosti, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra, da bo vsak od njih klice, SMS-e in MMS-e, ki bodo prihajali med večerjo, delil z vsemi zbranimi, sproži sprva zabavne reakcije, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati.

Temačne skrivnosti privrejo na dan

Skrivnosti, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov, spremenijo slike o zakoncih, partnerjih, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko uprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović, ki je pred premiero povedala:

»Čutila sem, da v italijanski različici izvorni material ponuja šarmantno zgodbo, ki je sama po sebi zelo dosledna in stabilna, a ima za moj okus potencial spregovoriti še o skrivni in temni plati človeške narave na ostrejši način, ker na koncu lahko v človeški duši najdemo številne temačnosti […] Odkleniti svoje skrivnosti pomeni predvsem globoko intimno, neprijetno soočiti se s samim seboj. Morda nas je tako strah tistega, kar bi pri tem našli, da točno zato pred drugimi zanikamo obstoj teh skrivnosti.«

Režiserka Tamara Damjanović 

Tamara Damjanović, rojena 1987 v Osijeku, pravi, da se je o gledališču največ naučila od Paola Magellija (bila je asistentka režije na treh njegovih predstavah). V tretjem letniku režije na Zagrebški akademiji ji je uprizoritev »Proletio je tihi anđeo«, ki jo je adaptirala po motivih Čehovove Utve, odprla vrata v profesionalno gledališče. Njena šele druga profesionalna režija (»Sjećanje šume«) je bila v Večernjem listu izbrana kot sedma najboljša uprizoritev lanskega leta na Hrvaškem. Leta 2018 je diplomirala na dodiplomskem študiju z uprizoritvijo, nastalo po motivih Ibsenovega Rosmersholma.

Sledila je uprizoritev po motivih kratkih zgodb Tanje Mravljak »Trešnja« v splitskem gledališču Playdrama. Glede na to, da je besedila za svoje režije običajno tudi avtorsko ustvarila po motivih dram, romanov, zgodb ali filmov, se njen avtorski literarni pristop nadgrajuje v režiji, obdelava besedil pa ji nudi neke vrste poligon za ustvarjanje prostora, kjer se osebno najboljše znajde. Popolni tujci, ki so nastali po motivih istoimenskega filma, so njena prva režija v Sloveniji.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice