Foto: Galij Vračun
Hauptman je mlad glasbenik, ki je januarja izdal svoj prvi album z naslovom 'Finished, not perfect' (Končano a nepopolno). Njegova glasba je mozaik jazza, rnbja, soula in popa.

Hauptman je umetniško ime Žana Hauptmana – pevca in pianista, ki je svojo prvo pesem izdal avgusta 2019, sledile so še štiri. Zaradi dobrega odziva in ob novih idejah je konec januarja izdal prvenec, album z naslovom 'Finished, not perfect'.

Na albumu je pet že izdanih pesmi in šest novih. Celoten izdelek povezujejo vmesni govori – poezija, ki jo je napisala pesnica in kitaristka Urška Supej.

Končano, a nepopolno

Ideja 'Finished, not perfect', razbremenjuje glasbenika in ga spodbudi, da kljub strogi samokritiki delo konča in ga predstavi. 

»Izdelek nikoli ne bo popoln. V trenutku, ko meniš, da si dosegel popolnost, se tvoj razvoj ustavi. Sprejemam svojo nepopolnost in negujem svojo kreativnost,« pravi Žan.

Pogum za izid prve skladbe Send me flying - leta 2019 - je našel v želji, da se ga sliši na radiu: »Sicer sem vedel, da imam določeno kvaliteto. Strah pred napakami pa je premagala želja, da me po radiu slišijo tisti, ki so mi najbližji – moja družina. Zelo močna motivacija je bil tudi pozitiven odziv vseh, ki so sodelovali pri nastajanju komada. To je zame bila potrditev, ki sem jo potreboval, da sem želel ustvarjati še naprej.«

Žan Hautman je pri 27. letih končal fakulteto za glasbo, svoje znanje pa je združil v prvem albumu 'Finished, not perfect'.

O možnostih uveljavljanja pravi: »Radii imajo res ogromno posluha za mlade kvalitetne izvajalce in jim dajejo veliko priložnosti. Medtem ko so organizatorji koncertov druga zgodba. Večje organizatorje bolj kot tvoja kvaliteta zanima, koliko imaš sledilcev in kako si popularen. Njih zanima predvsem, kaj bodo oni imeli od tvojega koncerta. Lani poleti sem imel nekaj koncertov. Glede na okoliščine, v katerih smo, je to kar uspeh. Vsekakor je letos tudi organizatorjem veliko težje zaradi situacije in mislim, da nimajo toliko manevrskega prostora, ko pride do honorarjev, kar je popolnoma razumljivo.«

Foto: Galij Vračun

Študij klasičnega petja ali jazza

Rnb, soul in pop so zvrsti, ki jih Žan Hauptman posluša v prostem času, medtem ko je jazzu posvetil osrednjo pozornost. Leta 2019 je na deželnem konservatoriju v Celovcu končal študij jazz petja: “Želel sem biti pevec, zato sem moral izbrati temu primeren študij. Ker nisem želel študirati klasičnega petja, mi je preostal samo študij jazza. Pred študijem mi jazz ni bil blizu. Prvo leto študija je bilo precej mučno. Jazz mi ni bil domač, saj ga večino učiteljev ne zna približati mladim. Na srečo sem imel tudi nekaj resnično dobrih profesorjev, ki so mi jazz naredili zanimiv,“ pove Žan. Danes pravi, da je jazz osnova za vse glasbene zvrsti. Kljub temu je za ustvarjanje, te zvrsti potrebno spoznati in jih osvojiti: “Jazzisti imamo dobro osnovo, a nam zaradi tega še niso odprta vrata v vse glasbene zvrsti.“

Kaj je pomembno?

V Hauptmanovem bendu, ki je trenutno še brez imena, je zbral odlične glasbenike. Ker so tudi prijatelji in povečini nekdanji sošolci iz Celovca, je njihovo delo skorajda “obsojeno” na uspeh. “Za začetek moraš vedeti, kakšno zasedbo in katere inštrumente potrebuješ. Naslednja pomembna stvar zame je, da morajo to biti ljudje, s katerimi se dobro razumem. Moj bend sestavljajo prijatelji, ki sem jih izbral, saj sem vsakega posameznika dobro poznal.

Glasbeno pa cenim tistega, ki zna dati svoj ego na stran, zato da glasba zveni bolje. Pri članih mojega benda mi je všeč, da imamo enak ali vsaj podoben pogled na glasbo in delujemo po principu: ‘Manj je več’. “

Žan je avtor pesmi in besedil, kljub temu pri nastanku sodeluje bend: “Všeč mi je tudi, da glasbo ustvarjamo skupaj. Jaz imam osnovno idejo, ki jo na vajah razvijemo.”

Hauptmanov bend sestavljajo Maša But (spremljevalni vokal in flavta), Filip Vadnu (kitara), Vid Turica (bas, glasbeni producent), Pavel Čebašek (bobni) in Žan Hauptman (glavni vokal in klaviature).

Foto: Marko Alpner

Poslušalce želi izobraževati

Sicer Žan pri glasbenikih najbolj ceni originalnost, izvirnost, pritegne ga tudi smiselna in primerna izvedba. Veliko stavi na kompleksnost.

»Pritegne me, ko so kompleksni komadi predstavljeni tako, da so dosegljivi in razumljivi vsem, tudi laikom. Takšna glasba poslušalce izobražuje in jim dviga nivo glasbenega znanja,« pravi.

Izid albuma s seboj prinese ogromno stvari, ki niso povezane z glasbo

Hauptman je album izdal v samozaložbi. Posledično je bil odgovoren in zadolžen za veliko stvari, na katere pogosto niti ne pomislimo.

»Najtežji del izdajanja albuma je bila odvisnost od drugih. Postavil sem datum izida in najhuje je bilo, da sem pogosto samo nemočno upal, da bodo sodelujoči svoje delo opravili pravočasno,« razlaga manj svetle dele nastajanja svojega prvenca.

Kljub oviram pa niti pomislil ni, da ne bo zmogel: »V studiju smo posneli res dober in kvaliteten album. Zato sem razmišljal samo o tem, da mora tudi vse okrog glasbe biti vrhunsko. Čutil sem odgovornost do vseh sodelujočih, ki so z odliko opravili svoje delo. Nikoli ni bilo vprašanje, ali bom zmogel. Vprašanje je bilo samo, kaj moram narediti, da bo vse uspelo, kot smo si zamislili.«

Konkurenca na trgu je lahko neizprosna, vrstijo se udarci tudi pod pasom. Žan Hautpamn se na to pretirano ne ozira: »Ne čutim močne zavisti drugih. Verjetno, ker ne delam komerciale. Velikokrat sem del pogovorov: 'Veš, kaj bi ti mogo …' Ljudje dajejo nasvete, brez da bi jih vprašal zanje. Od glasbenikov zaenkrat dobivam predvsem podporo – seveda, pa ne morem vedeti, ali so podpore, komentarji in všečki na Facebooku iskreni. Eni te tako podprejo predvsem zato, ker pričakujejo, da boš tudi ti podprl njih.«

Nekje ob morju

Žan ocenjuje, da bo album najbolj cenil nekoč v prihodnosti, nekje na morju ... 

»Ponosen sem, da je nastal album, ki je odraz moje muzikalnosti. Tega se vedno bolj zavedam, vedno več mi pomeni. Mislim, da bom ta album najbolj cenil takrat, ko bom izdal še šest drugih in bova z Vidom sedela na terasi vikendice na Murterju, srkala viski in se spominjala začetkov,« z nasmeškom na obrazu pove Žan.

»Trenutno se počutim, kot da sem s kolesom prigonil na vrh Pohorja in je ves napor že za menoj. Zdaj si želim ravnice. Za menoj je velik vzpon, kjer sem se premikal počasi in z naporom. Zdaj bi rad, da gre malo lažje. Potem bo lahko šlo spet počasi navzgor,« zaključi Hauptman.

Hauptman: Daydreamin' of Cali

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice