FOTO: Janez Klenovšek
Poznavalci slovenske glasbene scene, Nikola Sekulović, Robert Novak in Tinček Bradač, so svojim glasbenim kolegom odgovarjali na vprašanja o tem, kako uspeti v glasbenem poslu.

V torek, 26. februarja 2019, so v nabito polni Projektni pisarni Centra za kreativnost v Mariboru, trije poznavalci slovenske glasbene scene, Nikola Sekulović, Robert Novak in Tinček Bradač, svojim glasbenim kolegom odgovarjali na vprašanja o tem, kako uspeti v glasbenem poslu in kaj so danes tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje kariere profesionalnega glasbenika.

Gre za cikel predavanj in usposabljanj Glasbeni posel 1.0, ki ga organizira SIGIC v sodelovanju s Centrom za Kreativnost. Po živahnem pogovoru, ki je vključeval tudi mnoge nasvete in kritičen pogled na glasbeni trg pri nas, se je večer zaključil s koncertom mariborske skupine BeatPolar, organiziranim v sodelovanju z društvom Glas podzemlja, ki deluje na področju izobraževanja mladih, kulture in urbanih subkulturnih mladinskih pobud v Mariboru.

FOTO: Janez Klenovšek

Kaj delaš za denar in kaj za dušo?

V Sloveniji je kljub pestrosti glasbenega trga kot profesionalni glasbenik težko uspeti in pot do cilja živeti od glasbe je pogosto polna vzponov in padcev. Kot je bilo slišati, večina glasbenikov pri nas deluje po principu »naredi sam« in njihova vloga poleg glasbenika vključuje tudi managerja, piarovca, voznika in vse, kar je potrebno za delovanje nekega ustvarjalca.

Poleg tega je samo od lastnega ustvarjanja težko živeti, a delo, ki ga glasbenik opravlja za preživetje, pogosto ne dopušča, da bi se lahko popolnoma posvetili ustvarjanju in karieri. Kot je povedal Robert Novak, član zasedbe Mi2, je večkrat treba ločiti med tistim, kaj delaš za denar in kaj za dušo, kar je frustrirajoče in s čimer se je v svoji karieri pogosto soočal tudi sam. 

Kaj so torej tisti dejavniki, ki so ključnega pomena za ustvarjanje glasbeno-poslovne poti? Nikola Sekulović, ki se v svoji bogati glasbeni karieri ukvarja tudi z managementom in organizacijo, pravi, da so poleg osebnih odločitev to predvsem stanje na trgu kreativne industrije, vloga države, vloga radijev in tudi odnos, ki ga pri nas gojimo do glasbenega ustvarjanja in posla nasploh. 

FOTO: Janez Klenovšek

Čas je za zdravo konkurenco

Kot je povedal, »je čas, da se začne vzpostavljati drugačen model odnosov med glasbeniki, neka zdrava konkurenca, kar bo, upam, prineslo neke pozitivne spremembe za vse.«

Dodal je, da pogovor o denarju pomeni pogovor o industriji, v tem primeru kreativni industriji, a se pri nas povezovanju kulturnega ustvarjanja in zaslužka prepogosto izogibamo. Čeprav je vloga države pomembna za oblikovanje kulturne politike, je ravno tako pomembno, da znamo zagotoviti prihodke na trgu, kar pa je pogosto težko. Izpostavil je primer veselic in porok, ki so zelo dobičkonosne na eni strani, in zaslužek neke alternativne skupine, ki je približno 100 evrov na člana. Če to seštejemo, pot do povprečnega letnega zaslužka 20.000 evrov, ki omogoča neko preživetje, za slovenskega glasbenika pomeni 200 koncertov na leto, kar pa je skoraj nemogoča številka.

Kot pravi, pri nas zaradi majhnosti trga tudi najuspešnejše glasbene skupine ne pridejo do tega, saj okolje ni temu naklonjeno. Zato rešitev vidi v tujini, pri čemer, kot pogosto poudari sam, tujina ne pomeni več Avstrije in Hrvaške, temveč države onkraj teh meja in integracijo glasbenika v globalne tokove. 

FOTO: Janez Klenovšek

Da bi to dosegli, je ključnega pomena priti do občinstva, pri čemer se je vloga posrednikov v današnjem času precej spremenila – nekdaj so to bili predvsem radiji, glasbeni uredniki in novinarji, danes pa so to vlogo prevzele globalne glasbene platforme, kot sta Spotify in Deezer. Ključna razlika je v tem, da si se s starimi lahko pogovarjal, pri novih pa temu ni tako in je to, kar šteje, predvsem denar. Kot je bilo slišati na pogovoru položaj glasbenikov na trgu ni več odvisen samo od njihove radijske navzočnosti. Glavni dokaz za to naj bi bilo dejstvo, da imajo mnoge skupine kljub temu, da jih na radiu ne slišimo nikoli, veliko število koncertov.

To pa seveda ne zanemari vloge radia, saj je ta v Sloveniji še vedno pomemben del kariere glasbenika in v poplavi komercialnih radiev, ki več pozornosti posvečajo popularni glasbi, preboj na radijske valove postaja vse težji. Kot pravi Tinček Bradač, dolgoletni glasbeni urednik na Radiu Slovenija, so »od vseh glasbenih postaj, le redke, kjer lahko neka skupina predstavi svoj album,« in dodaja, da vidi tu pomembno vlogo nacionalnega radia, ki glasbenikom to omogoča.

Pogovor so zaključili s poudarkom, da glasbena industrija kot eden izmed ključnih delov kulturnega in kreativnega sektorja predstavlja pomemben del svetovnega in evropskega gospodarstva, česar se moramo zavedati tudi v Sloveniji.

»Naj denar ne bo tabu tema, ker ni lepšega kot to, da človek počne to, kar rad počne, to počne dobro in od tega tudi živi,« je zaključil Sekulović. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice