V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor je od 21. julija do 6. avgusta na ogled razstava del Maje Šivec in Špele Kobal ter razstava izdelkov zapornikov Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor.

Razstavljene fotografije so nastale letos, v času kurentovanja. Ker je pogrešala kurente, jih je Maja Šivec povabila v svoj atelje in ustvarila serijo fotografij golih teles s kapo kurentov.

Po starem verovanju je kurent demon, je staro slovansko bajeslovno bitje, ki odganja vse slabo, prinaša srečo in zadovoljstvo ter v deželo vabi pomlad. Podučili so jo, da se zgornji del ne imenuje maska, ampak kapa.

»Na to me je napeljal ravno ta čas, ko smo nosili vsi maske. Fotografijo sem nadgradila tudi s tem, da sem pod fotografijo dala masko za covid,« pravi Maja Šivec, ki je razstavljeno zbirko fotografij ustvarjala od marca letos. V času trajanja razstave bo Maja Šivec v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor delovala od 16. do 20. ure tudi v okviru projekta Živo delo.

»Golo telo je najbolj nazorno razgaljenje človeka. Čeprav v zgodovini človeške misli in umetnosti akt predstavlja večno aktualen, intriganten in še vedno tabuiziran žanr, je pravzaprav nosilec najvitalnejšega in morda najbolj nagonskega znamenja življenja, energije, strasti in upiranja minevanju. Morda je ravno zato prav golo telo idejna nit vsega dolgoživega, vedno bolj vidnega in neustavljivo izpovednega ustvarjalnega fotografskega zagona Maje Šivec,« je zapisala kustosinja razstave Kristina Prah.

Maja Šivec se je rodila leta 1975 v Slovenj Gradcu. Končala je študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in kasneje ob delu tudi študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Dlje časa je bila zaposlena v Fotoklubu Maribor, od leta 2013 do 2017 je bila članica izvršnega odbora Fotografske zveze Slovenije in izvršnega odbora Zveze kulturnih društev Maribor. 

Vodi in udeležuje se fotografskih seminajrev, delavnic in kolonij. Serijo aktov bodočih mamic Novo življenje je leta 2010 predstavila v Koroški galeriji likovnih umetnosti, serijo moških aktov Dvojice v Fotogaleriji Stolp, leta 2019 je izbrana dela na razstavi Kontrasti s Sandro Požun prikazala v Galeriji mesta Ptuj, 2021 je serijo aktov telo in gesta prikazala v galeriji Azit v Seulu.

Imela je preko 50 samostojnih razstav, skupinsko razstavlja tako doma kot v tujini, za ustvarjalnost na področju fotografije pa je prejela številna priznanja in nagrade. Od leta 2011 je samozaposlena v kulturi. Živi in ustvarja v Mariboru.

»Moj osnovni življenjski namen je iti zvečer mirna spat«

Rdeča nit ustvarjanja Špele Kobal je ukvarjanje s tem, kaj naj bi bilo v svetu resnično in kaj ne.

»Na platno so naprintante fotografije, okrog teh so oglene risbe in to oglje ni fiksirano. Fotografija, ki je naprintana, predstavlja resničnost, pomeni, da je ne moremo deformirati, če se dotikamo tega platna. Ko se pa dotakneš oglja, pa mu lahko spreminjaš formo,« pravi Špela, ki je svoje ustvarjalne talente razvila tudi na področju tetovaže. 

Navdih za postavljeno razstavo je iskala tudi na področju filozofije in pri tem izpostavila minljivost občutij in nevezanost nanje: »Seveda si dopustiš, čutiš vse, ampak hkrati se zavedaš, da je potrebno tudi spustiti. Zato se je potrebno zavedati takšnih stvari, ki predstavljajo resničnost. S tem principom grem zvečer mirna spat. In to je v osnovi moj življenjski namen, iti zvečer mirna spat.«

»Njena umetnost ni premišljena, ampak nastaja iz iskre občutja in iz radovednosti, kaj se lahko zgodi iz vzgiba dodatniti se platna, seči pod kožno povrhnjico, polzeti s prstnimi blazinimacmi po glini ali počrniti jih s suhim ogljem, ko pod njim bežijo besede, rojeva se iz opazovanja vezi, ki se poraja med njo kot ustvarjalko in nagovorjenim z njenim razpoloženjem v ustvarjanju,« je zapisala kustosinja razstave Kristina Prah.

Špela Kobal se je rodila leta 1988 v Mariboru. Diplomirala je na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Že v času študija se je pričela aktivno ukvarjati s tetoviranjem ter pretežen del časa posvetila tej ustvarjalni smeri, ki je sčasoma postala tudi njen lasten in unikatni umetniški izraz.

V letu 2018 se je ponovno aktivno posvetila ustvarjanju, ki je bilo začetni navdih – slikarstvu, grafiki in kiparjenju.

»V zaporu čas teče drugače«

Istočasno je na ogled razstava izdelkov zapornikov Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, ki so nastali na delovnih terapijah pod vodstvom Maje Šivec. V skupini je pet ljudi, ki se izmenjujejo, ter se srečujejo trikrat na teden po dve uri. V okviru tega programa se učijo raznih spretnosti, pa tudi delovnih navad in vztrajnosti.

»V zaporu čas teče drugače. Čas se ustavi,« pravi Maja, ki se je zavzemala, da bi lahko zaporniki prišli na otvoritev ali pa vsaj na ogled razstave. Pri pripravi programa seveda upošteva njihove želje, tako so sedaj več ustvarjali iz lesa. »Če se le da, delajo tisto, kar si oni želijo, saj so delavnice za njih, da oni preživijo kakovosten čas in se nekaj tudi naučijo,« pravi mentorica programa.

Razstave se je udeležila tudi Katja Voh, pedagoginja v mariborskih zaporih, ki pravi, da je prisoten interes za ustvarjanje med mariborskimi zaporniki. Kot pedagoginja njeno delo zajema spremljanje osebe skozi proces, kar med drugim vključuje tudi priprava osebnega načrta, vključevanje v delo ter prostočasne aktivnosti in priprava plana po prestani zaporni kazni.

»Nisem tista, ki bi mu znova sodila. Obsodilo ga je sodišče, moje delo je drugje. V tej osebi poskušam videti ne samo to, kar je na papirju v sodbi zapisano, ampak ga predvsem spoznati kot osebo, razumeti, zakaj je do tega tudi prišlo in z njim poiskati neke poti, kako drugače postopati,« pravi o svojem delu pedagoginja.

Izobraževanja/usposabljanja se financirajo v okviru operacije »Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb«, Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 9 »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, prednostne naložbe 9.1 »Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
TABORČAN (nepreverjen)

V KAMNOLOM DELAT NE PA UMETNIKE ŠPILAT

Muslimane, nez… (nepreverjen)

priseljence, migrante islamiste, zlotvorce ... zapreti u zatvor i nikada izpustiti

In reply to by TABORČAN (nepreverjen)

Starejše novice