Med najbolj znanimi fotografijami umetnice, katere družina prihaja iz Slovenj Gradca, rojena pa je bila v avstrijskem Gradcu, sta fotografiji lame v vozilu v New Yorku ter igralke Marilyn Monroe med snemanjem filma Neprilagojeni.

Umetnostni galeriji Maribor se danes zaključuje trimesečna retrospektivna razstava del fotografinje Inge Morath. Na ogled je več kot 200 del, s čimer je to prva tako obsežna razstava umetnice v Sloveniji in širši regiji. 

Razstava del Inge Morath v Umetnostni galeriji Maribor zajema celoten fotografski opus umetnice. Gre za prvo retrospektivno razstavo v Sloveniji ter v takšnem obsegu v širši regiji. Na ogled bo več kot 200 del, ki predstavljajo njene prve fotografske projekte iz zgodnjih petdestih let 20. stoletja v Španiji in Benetkah, obsežno serijo portretov umetnikov, ki jih je spremljala vse življenje, in sega od intenzivnega raziskovanja New Yorka, njenih potovanj vzdolž Donave vse do Romunije, do posnetkov iz Maribora ob koncu njenega življenja. 

Inge Morath sodi med tiste umetnike, ki so na dolgih potovanjih dokumentirali prostrane kulturne prostore in skozi intenzivno ukvarjanje z ljudmi ustvarjali brezčasne portrete. Svojo pozornost je enako ljubeče namenjala neznanim računovodkinjam kot filmskim zvezdam, kakršna je bila Marilyn Monroe.

Velike umetnike 20. stoletja, kot so PicassoGiacomettiAnaïs Nin in Alexander Calder, je fotografirala z enako intimnim pristopom kot neznane fante z ulic v Benetkah ali plesalce v majhnem baru v Španiji. 

Avtoportret Inge Morath v Jeruzalemu leta 1958.

Veliko retrospektivno razstavo Inge Morath spremljata še dokumentarni film »Avtorske pravice Inge Morath« nemške filmske režiserke Sabine Eckhart in zelo osebne fotografije ateljejskih in bivalnih prostorov Morathove, ki jih je Kurt Kaindlposnel v obdobju več kot 15 let. 

Inge Morath je bila med prvimi člani Magnuma. Njena mednarodna kariera se odraža v njenem življenju: njena družina prihaja iz Slovenj Gradca, rojena je bila v avstrijskem Gradcu; mladost je preživela v različnih evropskih mestih, konec druge svetovne vojne je doživela v Berlinu; nato je sodelovala z Ernstom Haasom na Dunaju ter s Henrijem Cartier-Bressonom v Parizu.

Po poroki z Arthurjem Millerjem se je leta 1962 preselila v ZDA. Od tam je kot fotografinja prepotovala vse celine in leta 2002 umrla med fotografskim projektom o avstrijsko-slovenski obmejni regiji.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice