Največji humanitarec med glasbeniki je pred mariborsko javnostjo spregovoril o rocku, mladosti, svetovni krizi in lepotah našega malega mesta.

Kot glavna atrakcija letošnjega Festivala Lent bo v sredo, 28. junija, nastopil Bob Geldof, ki velja za verjetno najbolj politično vplivnega glasbenika v celotni zgodovini glasbe, predvsem zaradi svojih megalomanskih humanitarnih projektov Band aid in njegovemu nasledniku Live 8. Geldof se je za razliko od nekaterih modro odločil, da svojo prepoznavnost izrabi za boj proti lakoti, ko so ga pretresli prizori iz Etiopije. V ta namen je leta 1984 ustanovil fundacijo Band aid in posnel uspešnico »Do They Know It's Christmas Time«, katere se je v manj kot tednu dni po izidu prodalo milijonov izvodov.

Z organizacijo Live Aid koncertov leta 1985 je prepričal nacionalno hišo BBC, da je kar 16 ur nepretrgoma prenašala izključno rock glasbo, s čimer je koncerte videlo neverjetnih 1,5 milijarde ljudi, zbrali pa so več kot 150 milijonov funtov pomoči. Z naslednikom super-festivala, Live 8, ki je leta 2005 potekal sočasno na desetih lokacijah, je vršil pritisk na srečanje voditeljev držav G8 in osveščal svet o težavah sodobne Afrike, vključno z vladnimi dolgovi, trgovinskimi omejitvami, lakoto in boleznimi.

Dolga leta je bil prvi glasbenik na spisku za Nobelovo nagrado za mir, leta 1986 mu je kraljica podelila viteški naziv in odtlej se ga drži vzdevek »Sir Bob«, zavoljo svojega dobrodelnega dela in osveščanja o revščini pa je prejel številne častne doktorate, nagrade in priznanja, leta 2005 pa tudi »Brit Award« nagrado za življenjsko delo. Svoja neumorna prizadevanja nadaljuje z delom v neprofitnih organizacijah One Campaign (skupaj s pevcem Bonom) in Africa Progress Panel (ki ga je ustanovil Kofi Annan).

Njegova besedila so danes bolj aktualna kot kadarkoli prej: pesem »I Don't Like Mondays«, s katero je neizbrisno zaznamoval vse ponedeljke tega sveta, je Geldofov odziv na srednješolski masaker; »The Great Song of Indifference« je himna sodobnemu nihilizmu; »This Is the World Calling« pa razpetost med svetoboljem in ljubeznijo do življenja. Z novovalovsko skupino The Boomtown Rats je imel vrsto uspešnih hitov (med njimi seveda edinstveni »I Don't Like Mondays«, a tudi »Rat Trap«), leta 1982 pa je nastopil v glavni vlogi kot »Pink« v metaforičnem filmu The Wall skupine Pink Floyd.

Stvari je mogoče spremeniti

Na vprašanje, zakaj se je odločil za aktivizem in humanitarnost, je Geldof odgovoril, da zato, ker je stvari oziroma situacijo možno spremeniti. »Človeška narava ni brez moči v primeru tragedij ali pomanjkanju pravičnosti in to me je naučil rock'n'roll. Ko sem bil majhen nismo živeli v izobilju, mama je recimo prodajala brisače po celi državi, da smo nekako preživeli in otrok takšno stanje seveda čuti in ugotavlja, da to ni okej. In v takšno življenje nato pride zvok možnosti spremembe, ki je rock'n'roll, zvok frustracij in zaznavanja, da stvari lahko spremenimo. In tako sem preko glasbe dobil možnost, da tudi sam nekaj spremenim, kar seveda nisem izpustil iz rok,« o svoji humanitarni plati pove Geldof in v isti sapi doda, da pa je v osnovi še vedno glasbenik in ne humanitarec, kot ga večina rada označi.

»Ni pa nujno, da vsak umetnik svoj status izkoristi za opozarjanje na napake, saj je služba umetnika izključno v ustvarjanju dobre umetnosti, zato je edini neuspeh, če ustvarijo slabo umetnost. Jaz sem pač svojo službo umetnika izkoristil, da opozarjam na nepravilnosti, ampak to bi načeloma lahko počel tudi v drugi službi, vendar z nekoliko več napora, saj sem kot pop glasbenik veliko na televizijo in drugih medijih, kar mojo zagnanost nekoliko olajša. Kljub vsemu pa nisem prepričan, da ima glasba kot takšna velik vpliv in možnost spreminjanja. Lahko pa jo uporabimo kot medij, ki bo dosegel množico in morda sprožil, da bodo o nekaterih zadevah začeli poglobljeno razmišljati. In jaz sem glasbo izkoristil kot socialni medij, ki je dosegel množice, vendar je bilo to v času prejšnjega stoletja, ko so glasbeniki še prodali po več milijonov plošč, kar je pomenilo, da si se lahko v tistem trenutku »pogovarjal« tudi s tolikimi ljudmi na enkrat, kar pa danes ni več možno, saj glasbeniki niti približno ne prodajajo tako velikih naklad nosilcev zvoka. Menim, da je doba rock'n'rolla končana. Glasba ni več hrbtenica socialnega medija,« spregovori Geldof.

Politika že dolgo ostaja enaka

»Politika, v kateri živijo moji otroci, je enaka politiki, v kateri sem odraščal tudi sam. Na mladih je torej, da spreminjajo svet, saj je evidentno, da so starejše generacije bile v tej nameri popolnoma neuspešne, predvsem moja generacija, za katero lahko trdim, da je odpovedala na celi črti,« o svetovni politiki in uporu razmišlja Geldof. »So pa danes zadeve še nekoliko težje kot takrat, kjer smo vsi poslušali eno zvrst glasbe, ker je bila enostavno tako dominantna, česar pa danes več ni. Danes so dominantni mediji kot takšni, v obliki telefonov in interneta, kar pa nima tiste simbioze med uporabniki, kot smo jo poznali nekoč. Sicer nisem ravno sovražnik nove tehnologije, ampak moči v njej pač ne vidim več, zato je na nek način niti ne skušam razumeti,« je do novih, tehnološko naprednih medijev, kritičen Geldof.

Navdušen nad Mariborom

»Dobro vzdušje je včeraj nekoliko skazil dež, vendar me to ni oviralo, da ne bi zavil v najbližji lokal na kavo. Bilo je odlično, dobra kava, simpatična točajka, prijeten ambient ter odlična glasba. Preprosto mi je bilo všeč. Če mi ne bi bilo všeč, bi preprosto rekel to in odšel drugam,« je prve vtise o Mariboru strnil Geldof in dodal, da nima težav z nastopanjem v manjših mestih na manjših odrih, saj se v manjšem okolju prebivalci veliko bolj povezani in živijo za dogodke v mestu, kar v velikih prestolnicah zvodeni.

»Če mi na vogalu ulice postavite oder v velikosti 2 krat 2 metra in rečete, da je to oder, na katerem bom nastopal, bom tam tudi nastopil. S tem nimam nikakršnih težav,« pove Geldof, ki v nekoliko manjšem in bolj intimnem koncertnem okolju vidi prednost interakcije s publiko, ki je na megalomanskih odrih praktično ni.

Novi glasbeni projekti so počasnejši

»Z leti postane vse počasnejše,« je zbrane nasmejal Geldof in nadaljeval: »Igram z Boomtown Rats in zraven tega imam še solo projekt, ki je popolnoma drugačen. Sicer ne bi zdaj rad pretiraval z alter egi Davida Bowieja, ampak dejansko gre za dve različni zadevi. Ko sem na odru s skupino, mi je za vse v veliki meri vseeno, če me razumete, solo projekt pa je veliko bolj introspektivno naravnan, čeprav morda za večino dolgočasnejši od ustvarjanja z bendom.

In v sredo, 28. junija, bo Geldof ob 21.30 na Glavnem odru Festivala Lent nastopil z Boomtown Rats, kar definitivno ne smete zamuditi, saj gre po Geldofovih besedah za veliko zabavnejšo zadevo kot je njegov solo projekt. Njihova glasba je namreč navdihnjena z irskimi melodijami, vendar še zmeraj novovalovsko protestniška in rokerska, razumljiva tudi slovenski duši in sodobnemu dogajanju. Nekatere stvari so pač večne, tako kot upanje, da lahko svet spremenimo na bolje, pa čeprav z glasbo.

Ne zamudite!

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice