Foto: Janez Leskovar
Kavboj. Šansonjer. Sinonim za balkan-disko-šlager. Čeprav je za Magnificom že 30-letna kariera, se njegov tempo ne ustavlja. Tokrat na Festivalu Lent.

Paradoksalni verzi, balkanski melos, mehka kafanska energija, ki gležnjev ne pusti pri miru, in provokativna preteklost, ki je nekoč na nek svojevrsten način opozarjala na novo dobo. Magnifica v glasbi navdihuje bivša jugoslovanska šlag scena, začinjena z unikatno mešanico latinskih, reggae, surf in balkan elementov. 

Je glasbenik, čigar glasba riše svet brez mej, posledično pa ob izvedbah v živo, občinstvo doživi edinstveno izkušnjo. Tokrat je navdušil na Festivalu Lent - Trg Leona Štuklja je pokal po šivih.

»To, kar ste slišali od mene ali pa kar slišite, je edino možno. Včasih se počutim nemočnega, da bi kaj naredil boljše ali pa slabše. Mislim, da je lahko edino tako, kot je. Tudi s tem, da vztrajam na svoji poti ali kaj podobnega, se nisem nikoli ukvarjal. Enostavno je tako, kot je, edina možnost,« je v nedavnem intervjuju dejal za Mariborinfo.

Marsikaj ga je kalilo in tako izoblikovalo na bogati glasbeni poti. Sam opozarja predvsem na pomen glasbene slutnje: »Rekel bi, da moraš slediti in poslušati, kot rečejo, svoje srce. Pa mislim, da to kar pravi odgovor. Se zanesti na občutek, ki ga nosiš v sebi. Temu rečejo intuicija. Obstaja tudi – siguren sem, da bi jo lahko tako definirali – glasbena intuicija, ki jo vsak glasbenik nosi. Treba jo je poslušati, ker je to tvoje edino pomagalo. Če še to izpustiš, ne ostane pravzaprav nič kot goli zapis in izvajanje.«

Foto: Janez Leskovar

A pri tem zaupa, da večje napake, ki bi jo storil kot glasbenik, ne more izpostaviti: »Pff, ne vem. Morda bi se moral kdaj naučiti note. Ali pa se bolj posvetiti inštrumentom. Kaj pa vem, to je vse hipotetično … Ne vem niti, kaj sem prav naredil, kaj šele, kaj sem naredil narobe.«

Lent se letos ne bohoti več v takšni veličini, kot opisujejo pripovedi, program in finančni konstrukt sta v burni javni razpravi tehtala tudi mariborski župan Saša Arsenovič in direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina. Kako pa na spremembe gleda Magnifico?

»Ah, jaz bom zelo težko našel rešitev. Upam, da ni izčrpan. To je vedno odvisno od ljudi, ki se s festivalom ukvarjajo. Če imajo oni dovolj zanosa in entuziazma, ki je potreben za ustvarjanje takega festivala, potem ne vidim razloga, da ne bi trajal še sto let. Če pa temu ni tako, pa mogoče niti nima smisla, da bi obstajal … samo zato, da bi obstajal. Želim si in mislim, da Mariborčani vedo, ali to potrebujejo ali ne,« meni.

FOTO: Janez Leskovar

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice