Lent se sicer bliža koncu, saj danes beležimo zadnji dan dogajanja, vendar program ostaja enako udaren kot vse ostale dni. Moči festivalu še niso pošle.

Festival Lent je še enkrat več dokazal, da gre za svetovljansko prireditev, kjer se o mejah in raznih sporazumih ne razpravlja, ampak išče rešitve, ki bi zadovoljlile še tako zahtevnega poslušalca oziroma gledalca. Tako kot do zdaj vsak dan, je tudi včeraj zvečer festivalsko območje hranilo umetnosti lačne duše, ki so se napajale ob zvokih countryja, rocka, punka, svetovno znanega muzikala, jazza in elektronike.

V Sodnem stolpu so nastopili Pohorje Express, ki s svojim imenom nostalgično spominjajo na znameniti vlak, ki je nekoč vozil med Mariborom in Koprom. Prav takšna je tudi njihova glasba, saj countryja danes ni več moč slišati na vsakem vogalu. Če pa k temu dodamo še koščke rocka, swinga, bluesa, tex-mexa in cajuna dobimo odlično fuzijo od Maribora pozabljenih glasbenih stilov, ki so včeraj na novo zaživeli in nas z vlakom po dolgih letih čakanja, spet odpeljali do Kopra.

Na Večerovem odru je na množico čakala folk punkerska norija domačih Happy Ol'McWeasel, ki so že nekaj časa recept za množičen obisk in dober žur. Nič drugače ni bilo včeraj, ko so prizorišče Večerovega odra uspeli napolniti skoraj do zadnjega kotička in skupini S.A.R.S. pokazali, da lahko kaj takšnega uspe tudi domačim glasbenim adutom. Prav paradoksalno, da lahko tudi znotraj alternative množica tako močno variira, kar bi lahko pripisali zgolj popularnosti domačih punkerjev in nerazgledanosti kvazi alternativcev, ki bi v osnovi naj podpirali vse, kar je drugačno ni namenjeno kapitalističnemu trgu. Ozkoglednost je namreč lastnost neoliberalizma in ne alternative.

Jurčkov oder je včeraj ponudil domače Bob Rock, ki so preigravali znane skladbe velikanov rocka in hard rocka, kot so Deep Purple, Uriah Heep, AC/DC, Pink Floyd, Black Sabbath, Jethro Tull in The Doors. Povedali so, da igrajo skladbe, ki jih ne igra prav veliko slovenskih skupin in morda prav zaradi tega najdejo pot do poslušalcev, ki so včeraj tudi na odru zraven Vodnega stolpa začutili kanček nostalgije.

Za njimi so nastopili še The Cock Tails, ki so skupno ljubezen našli v funku, bluesu in rock'n'roll glasbi. Njihov koncert je podobno kot predhodniki, stegoval roke po nostalgiji, saj so tudi oni preigravali glasbo, ki je zaradi časovnega razpona med mlajšimi generacijami šla bolj kot ne v pozabo. 

O dogajanju na Glavnem odru, kjer je včeraj Mestno gledališče iz Brna gostovalo s svetovno znanim muzikalom Jesus Christ Superstar, smo podrobneje poročali že v jutranji novici.

Na Jazzlentu pa smo bili priča prvemu pravemu ganskemu rockerju Patu Thomasu, ki je v svoji glasbi odražal okus nekdanje zahodnoafriške elite sedemdesetih let; uteleša glasbeno občutenje, ki je prineslo veselje in ples v sicer obubožano in depresivno okolje. Le malokateri glasbeni žanr zna človeku izrisati tako širok nasmeh, kot to velja za afriški highlife. In le malokateri highlife pevec se lahko primerja s svilenim glasom Pata Thomasa, legende popularne glasbe iz Gane, ki ga imenujejo kar »zlati glas Afrike«.

Morda zaradi sosedske povezanosti Večerovega odra in Jazzlenta ali nasplošne dobre volje, je tudi Pat Thomas na odru zavarovalnice Sava poskrbel za množičen ples pred odrom in vsesplošno zabavo celotnega avditorija Minoritov. Predstavljajte si zahodnoafriške ritme, ki vam razmigajo črevesje, migotajoča pihala, kitarsko tropikalijo in tradicionalno, a obenem moderno godbo in dobili boste približek zvoka, ki ga je včeraj iz Minoritov širil eden največjih še živečih velikanov afriške muzike, Pat Thomas. Boljše zabave, ne da bi človek slekel hlače, si ne znamo predstavljati! 

Včerajšnja glasbena zgodba, če odmislimo after party na Minoritih in jam session v Vetrinjskem dvoru, se je tradicionalno zaključila na Mladininem odru, ki je tokrat ponudil tisto klasično elektroniko od housa do techna z imeni Teodor G, Decadenzza, Tim Urbanya in GamuT a.k.a GmT, ki je po letih igranja v metal bendih odkril elektronsko glasbo in analogne bobne zamenjal z gramofoni, mikserjem in vedno rastočim kupom plošč, kmalu za tem pa tudi z digitalnimi bobni oz. prvimi koraki v produkciji techna.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice