Foto: Almira Ćatović
Kakšno je dogajanje za odrom Festivala Lent, je razkril Rajzefirbčni sprehod, ZaLentanje.

Ko obiščemo koncert, plesno prireditev ali predstavo, se nam večini niti ne sanja, koliko priprav je v ozadju in koliko ljudi mora biti na pravih mestih, da pričarajo tako minljivo čarovnijo in veličastno dogajanje na odru. 

Vsaka odigrana predstava, vsak odigran koncert, vsak uspešno izveden dogodek pa ravno zavoljo te kompleksnosti napiše nešteto zgodb, anekdot, mitov in legend. Včasih se več dogaja celo za odrom, kot pa na njemu. 

In ravno te zgodbe je v Rajzefirbčnem sprehodu pod imenom ZaLentanje razkril Vid Kmetič. Obiskovalce je popeljal v posvečene prostore zakulisja in pri tem povabil »tete in strice iz ozadja«, ki so podoživeli nekatere »cukrčke«, ki jih je skozi desetletja napisal festival.

Ekipa Rajzefibra je v sodelovanju s prebivalci, organizacijami, restavracijami, študenti in profesorji, razvila sprehode, ki razkrivajo te skrite strani mesta. V Rajzefiber trgovini na Ulici škofa Maksimilijana Držečnika 2 pa ponujajo tudi izbor izvirnih, ročno izdelanih lokalnih spominkov.

Vse njihove dejavnosti in izdelki temeljijo na načelih nanoturizma - lokalno senzibilne, intenzivne izkušnje z zelo osebnim pristopom. Rajzefiber je program Hiše! in turistične zadruge Živo mesto.

Foto: Almira Ćatović

Predstavitev zaodrja se je pričela v parku, kjer poteka Art kamp in kjer so se sprehajalci seznanili s prostovoljskim delom. Na različnih sklopih, od odra do ustvarjalnih delavnic je 30 prostovoljcev različnih starosti.

Pri tem prostovoljci izrazijo, katero področje jim je blizu in kaj želijo početi, prav tako pa je pomembno, da se ozavestijo, zakaj prihajajo, kaj so njihovi cilji in kaj se želijo naučiti.

Foto: Almira Ćatović

Posebnost prizorišča na Vetrinjskem dvoru so talne oznake. Namreč zaradi uredb povezanih s pandemijo, je bilo potrebno prizorišče vedno znova spreminjati, saj so se spreminjala pravila glede razdalje.

Na zadnje je moralo biti med sedeži en meter razdalje, če pa so stojišča, pa meter in pol. 

Foto: Almira Ćatović

Prizorišče, na katerem je Večerov oder, je bilo prav tako prizorišče za koncerte v 80-tih. Kot zanimivost pa so izpostavljena dovoljenja in birokracija, ki jo morajo organizatorji dogodkov upoštevati.

Če ne bi bilo uličnega gledališča, ne bi bilo Rajzefirbčnih sprehod, je razkril Vid, ki pravi, da so se pred par leti z Rajzefirbom našli.

»Meni je največji izziv Mariborčanom Maribor predstaviti,« je dejal sprehajalec Kmetič.

Foto: Almira Ćatović

V Vodnem stolpu je na ogled razstava posvečena Đorđeju Balaševiću, ki je na Festivalu Lent nastopil 11-krat. Prvi koncert je imel leta 1999, zadnjega pa leta 2018.

Foto: Almira Ćatović

V Sodnem stolpu pa je Igor Fekonja opisal 28-letne izkušnje, ki jih je kot producent imel v tem prostoru, za katerega pravi, da je po prenovi sicer lep, a zanj neuporaben, saj je premajhen. Zato se je selil v etažo višje.

In čeprav je zgoraj vrhunska akustika, je duša stolpa spodnji prostor, pravi producent Sodnega stolpa, ki ob koncu festivala že začne pripravljati program za naslednje leto. 

Foto: Almira Ćatović

Folkart, ki je predhodnik Lent festivala in se je začel leta 1989, je že takrat privabil številne obiskovalce.

Neopisljiva gneča na Lentu v času festivala, lentovski korak in ostale zanimivosti so obudile spomine na plavajoči oder na Dravi, ko je osrednje dogajanje festivala dejansko bilo na Lentu. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice