Mariborska občina je načrtovala dodatno zaračunavanje za zimsko obratovanje gostinskih vrtov, kar je razburilo gostince, saj bi se njihove najemnine dvignile v nebo. Na občini so zato predlog spremenili, a tudi temu gostinci močno nasprotujejo.

Mestni svetniki bi morali na seji mestnega sveta konec oktobra obravnavati predlog novega načina obračunavanja najemnin za gostinske vrtove, s čimer bi se te najemnikom močno podražile. 

Medtem ko lokali v trenutno veljavni ureditvi plačujejo povprečno 200 evrov na sezono, bi v primeru potrditve predlagane spremembe plačevali približno 400 evrov na mesec.

Pred sejo so gostinci iz Poštne ulice, ki velja za najbolj živo ulico v mestu, pozvali k umiku tega predloga, zaradi česar je župan Saša Arsenovič na začetku seje to točko umaknil z dnevnega reda.

Občina je nato pripravila spremenjen predlog, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali na današnji seji. Tudi temu gostinci močno nasprotujejo.

Občina kot razlog spremembe navaja tudi mile zime

Po do sedaj veljavnem odloku uporabniki v zimski sezoni plačujejo uporabnino za največ pet kvadratnih metrov gostinskega vrta, ne glede na to, kako velik je dejansko njihov gostinski vrt, ali pa manj, če je njihov gostinski vrt manjši od pet kvadratnih metrov.

Občina zdaj predlaga, da bi uporabniki plačevali uporabnino za gostinski vrt v letni sezoni enako kot sedaj, v višini vrednosti točke, ki je 0,32 evra, v zimski sezoni pa v višini polovice vrednosti točke, in sicer 0,16 evra glede na dejansko velikost gostinskega vrta.

»Zimska obdobja so v zadnjih letih milejša, vremensko ugodnejša in ob upoštevanju, da je v zimskem času možno gostinske vrtove zaščititi pred vremenskimi vplivi s transparentnimi ograjami in jih ogrevati s postavitvijo plinskih in električnih grelcev, so ti lahko uporabni tudi v zimskem obdobju,« svojo odločitev pojasnjujejo na Mesni občini Maribor.

Gostinci jasni: Pozimi je manj turistov, manj prireditev, manj obiska

Gostinci iz Poštne ulice so se ponovno združili in na župana in mestne svetnike naslovili pismo, v katerem izražajo nestrinjanje s predlagano spremembo odloka. 

Kot so zapisali, so cene najema gostinskih vrtov že tako previsoke, saj se v poletnem obdobju že približujejo najemninam lokalov. 

Ob tem so dejali, da še v poletnih mesecih redko dosegajo polno zasedenost gostinskih vrtov, večinoma le ob vikendih zvečer. Na zmanjšano zasedenost vplivajo tudi neugodne vremenske razmere.

Navajajo, da učinek spremembe odloka na prihodke Mestne občine Maribor ne bi bil prav velik, saj bodo gostinci v zimskem obdobju bistveno zmanjšali kvadrature vrtov.

Prav tako jih je zmotil predlog občine, da lahko vrtove ogradijo in ogrevajo s plinskimi in električnimi grelci. Menijo, da slednje predstavlja gostincem velik strošek, ob tem pa ni v skladu z zelenim prehodom, za katerega si prizadeva občina. 

Njihovo pismo objavljamo v celoti:

Na seji mestnega sveta je ponovno v obravnavi predlog podražitve gostinskih vrtov v zimskem času v obliki spremembe Odloka o rabi javnih površin. Nekoliko spremenjen od prvega predloga, a vseeno je temeljni cilj podražitev. Prosimo, da spremembe Odloka ne sprejmete, saj je obstoječi Odlok pravičen in za gostince stimulativen.

Poudarili bi, da so cene najema gostinskih vrtov po našem mnenju že tako previsoke, saj se v poletnem obdobju že približujejo najemninam lokalov. Upoštevat je namreč potrebno, da že poleti le redko dosegamo polno zasedenost gostinskih vrtov, večinoma ob vikendih zvečer, kar je le dva dni od sedmih. Tukaj prištejmo še vremenske razmere - ravno letos poleti smo bili priča dolgotrajnemu deževju in znižanju temperatur, ko so bili naši lokali in vrtovi prazni.

V predlaganem odloku sicer predlagatelj dopušča možnost, da posebna komisija odloča o povečanju vrta, npr. v primeru zgodnje pomladi, vendar se sprašujemo, ali povečevanje birokracije, oddajanje novih vlog in zasedanje posebnih komisij stimulativno vpliva na poslovanje? Učinek spremembe odloka na prihodke MOM po našem mnenju ne bi bil prav velik, saj bomo gostinci v zimskem obdobju zagotovo bistveno zmanjšali kvadrature vrtov, projekcija prihodkov pa je takšna, kot da bomo ohranili enako velikost.

Ponavljamo tudi naše argumente iz prejšnjega apela:

Za začetek bi radi poudarili, da nas pred medijskim poročanjem nihče z MOM ni povabil na predstavitev predloga ali izmenjavo mnenj. Žalosti nas, da se v Mariboru odločitve sprejemajo tako ad-hoc in praviloma mimo javne diskusije. Pričakujemo, da se bodo spremembe, ki vplivajo tudi na naše poslovne načrte, pred sprejemanjem z nami tudi uskladile.

Odlok iz leta 2013 se nam zdi pravičen, saj večino zimskega obdobja gostinci ne moremo uporabljat vrta kot primarnega prostora za goste, temveč služi le kratkotrajnim posedanjem gostov (npr. med pavzo za cigaret, saj kajenje v zaprtih prostorih ni dovoljeno), ki praviloma že sedijo v notranjosti lokalov. V primeru, da kak dan posije sonce in se malenkost ogreje, imamo možnost povečat vrt na nekoliko večjo kvadraturo, vendar gre bolj za izjeme, sploh pri gostincih, katerih vrtovi so slabše osončeni v zimskem času. Kdor pozna mesto, mu je jasno, da pozimi gostinski vrtovi, razen redkih izjem ob sončnih dnevih, niso polni, kaj šele enako vredni, kot so poleti. Manj je turistov, manj prireditev, manj obiska.

Z utemeljitvijo predlagatelja, da lahko vrtove ogradimo in ogrevamo s plinskimi in električnimi grelci, se ne strinjamo. Ravno ogrevanje zunanjih površin je energetsko zelo potratno in redki gostinci, ki se za to odločijo, že plačujejo dodatne stroške vedno dražjih energentov, da bi le ugodili svojim gostom. Pri tem pa lahko z gotovostjo trdimo, da se za to odločamo, da preživimo. Prav tako nas preseneča, da MOM s predlogom gostincem vzpodbuja potratno ogrevanje zunanjih površin, saj to ni v skladu z zelenim prehodom, kateremu se je Maribor zavezal in bi predlagane rešitve morale peljati v smeri drugačnih ukrepov.

Gostinci smo tudi generator utripa mesta. Z urejanjem lokalov, organizacijami prireditev, ponudbo, prijaznostjo, večkrat v vlogi vodičev in informatorjev, nenamenoma tudi infrastrukturo javno dostopnih WCjev bogatimo mesto in prosimo, da nas dodatno finančno ne obremenjujete. Hvala in lep pozdrav!

Hvala za razumevanje in podporo!

Gostinci Poštne ulice (Kozlovna, Patrick's pub, Baščaršija, CLC, LaPizza, Isabella, Piaf, Fudo)

Komentarji (5)

44 (ni preverjeno)

clanki vsak teden, enkrat se bodo morali zmenit kako in kaj

Leka (ni preverjeno)

G. Arsenović denar leži na pločnikih ,zelenica ,kolesarskih stezah .....samo pokasirati bi morali vaši redarji . Opazujem jih kako se potikajo okoli občine in čakajo kdaj bo komu potekel čas parkiranja ! Sedite na kolo in pojdite na desni breg kjer vozniki parkirajo povsod svoje avtomobile . Občina lahko zasluži na 10 tisoče evrov na račun kršiteljev .

richard (ni preverjeno)

leka-ti psica komunisticna levicarska ti!!!ti bos podpirala srbskega mafijasa in ropanje mariborcanov!!!!gubi se!!!gnoj lopovski!!!!viboste unicevali maribor in ropali mariborcane-!!!!!!mars drek jedni!!!!

In reply to by Leka (ni preverjeno)

Halo, Butale!? (ni preverjeno)

Pločnik ni in ne more biti gostinski vrt. Nihče ga ne more najeti kot površino, ki se bo uporabljala kot gostinski vrt in nihče ne more zaračunavati površine pločnika za namen uporabe kot gostinski vrt. Kaj so že vsi znoreli v Mariboru? Po Poštni ulici se že prerivaš mimo miz raznih lokalov, da lahko sploh prideš mimo. Ta ulica je bila vedno prevozna z vsemi vozili plus na obeh straneh sta bila pločnika, enako kot Koroška mimo Glavnega trga, pa Partizanska do Kneza Koclja itd. Razen tega ni bilo norije z raznimi debilnimi enosmernimi "rešitvami" upravljalcev prostora, ki so zgleda končali šolanje v 3. razredu o.š. Gustava Šiliha, dalje pa ni šlo. Ulice odpret nazaj za ves promet, uredit parkiranje, privabit in ne odganjat strank in prebivalstva. Počasi bo center mesta, če že ni, samo še predmet nepremičninskih špekulacij, stanovalcev ne bo, trgovin tudi ne, ja a kdo misli naredit iz Maribora center za pijančevanje in razne fešte? Ne, hvala!

Cafurji (ni preverjeno)

Točno tako je. Od takrat, ko so na Ptuju pred mnogimi leti prepovedali vožnjo z avtomobili in nametali potopne valje, se je mesto počasi začelo spreminjati v mesto duhov. V centru mesta se je 80% trgovin zaprlo. Ostalo še je samo nekaj gostiln za nočno pijančevanje.

In reply to by Halo, Butale!? (ni preverjeno)

Starejše novice