FOTO: Jan Rozman
Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor je župan slednje, Saša Arsenovič, v Mestni hiši Rotovž za medije pojasnil načrt za občinski proračun za prihodnji leti – 2019 in 2020.

Mestni svetniki se bodo namreč jutri seznanili z zaključnim proračunom za leto 2018, ki je bil sprejet 9. marca 2017 v višini 102,5 milijona evrov. Nato je bila potrjena sprememba v znesku 132 milijonov evrov in nato še rebalans za 138,2 milijona evrov. Realizacija je bila nekje 77,5-odstotna in je znašala 107,2 milijona, je pojasnila Mateja Cekić z Urada za komunalo, promet in prostor. Realizacija transfernih dohodkov iz EU in države je bila slaba (33-odstotna), prav tako pa ni prišlo do izvedbe prodaje Gofarma, Farmadenta in stanovanj, kot je bilo načrtovano. 

Proračun 2018 je zajemal tudi najem kredita v višini 12,2 milijona evrov pri poslovnih bankah in 500.000 povratnih sredstev pri ministrstvu za gospodarstvo. Kredit je realiziran v višini 6,8 milijona evrov, in sicer občina je najela 3,6 milijona kredita z odplačilno dobo 10 let. 

S tem so se financirale različne investicije na področju vzgoje, šolstva in športa, poleg pa so vzeli še dva projektna kredita: v višini 2,2 milijona evrov za sever in jug v Ljudskem vrtu in milijon evrov za OŠ Janka Padežnika. Povratna sredstva z ministrstva pa so bila porabljena za Lackovo cesto in prvo fazo Streliške.

Nova finančna perspektiva, nova priložnost

Arsenovič je izpostavil predvsem novo »veliko priložnost, ki je ne bo več vsaj do leta 2024 v novi finančni perspektivi«. Mestna občina Maribor se bo namreč zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo prejela iz evropskih sredstev 24 milijonov evrov.

»To je velik izziv za vse nas in velika priložnost, da opravimo zamujeno delo v letu 2019, 2020,« poudarja mariborski župan.

Urediti nameravajo TUS-mobilnost (trajnostno urbano strategijo), elektro polnilnice, Koroško cesto z Glavnim trgom, Vojašnični trg, Sodni stolp in muzej, poskrbeli za energetske obnove, Cono Tezno, Streliško cesto in Cafovo ulico in promenado ob parku. 

Ostale vložke pa pokriva investicijsko vzdrževanje. To zajema tudi Osnovno šolo Janka Padežnika, Vrtec Ivana Glinška, zahodno tribuno Ljudskega vrta in pričetek del Zdravstvenega doma Tezno. »Investicije so večji del predvidene v letu 2020 oziroma 2021, takrat pa tudi odplačevanje in zato zadolževanje.«

»To smo sanjali, zdaj pa je tako rekoč realnost. In bi bil zelo vesel, če bi mesto se tega zavedalo in skušalo pri tem v najboljši meri tudi pomagati. Tudi mediji. Še enkrat: pet milijonov damo, 25 dobimo. Tega v takem razmerju ne bo nikoli več. Tudi nove finančne perspektive ne predvidevajo 80-, 85-odstotnega sofinanciranja. Ampak o tem se bomo še pogajali. Že zdaj skušamo vplivati na to, kaj bo v letih 2021–2027. A novih konkretnih usmeritev pred letom 2021 ne pričakujemo – potem rabi še državo leto ali dve, da naredi razpise – in šele po tem se bomo lahko prijavili. Upam pa, da smo se sedaj že kaj naučili in bomo kaj hitrejši,« je ob koncu povedal mariborski župan.

Čez tri leta na boljšem kot danes

»Kar se tiče razdolževanja, bomo čez tri leta kljub velikim investicijam na boljšem, kot smo danes. Dolg občine na dan 31. 12. 2021 bo 39 milijonov, danes je skoraj 41 milijonov evrov. Kar pomeni, da delamo tudi finančno vzdržno in bomo z novo finančno perspektivo pripravljeni ponovno se zadolževati za projekte, ki bodo služili razvoju Maribora.«

Povečali so izdatke za kulturo, socialo, gasilce itd. za skoraj 200.000 evrov, podoben znesek pa nato tudi za leto 2020. Razlika med prvim in drugim branjem je tudi v dinamiki odplačevanja nekaterih kreditov glede na časovnice gradnje. 

Za Gregorčičevo so predvideli črpanje sredstev iz eko sklada, kar bodo v letošnjem letu tudi sprojektirali. Dodatna sredstva so namenjena vodenju katastra, pripravi dokumentacije za ureditev Partizanske ceste, kanalizaciji Razvanje, urejajo pa tudi cesto do Račjega dvora.

Urediti urbani obroč okoli Drave

Drugo branje zajema tudi ureditev nekaterih cest Bresternica ter sredstva za projektiranje Športno-rekreacijskega obroča okoli Drave, ki se razteza od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu v skupni dolžini 13,2 kilometra urejenih urbanih površin tako za kolesarje kot pešce. Minimalne površine bo zagotovljene štiri metre, kar bo omogočalo hkratno srečanje staršev z otroškimi vozički in kolesarjev. 

»Skupna površina tega je nekje 55.000 kvadratnih metrov in gre za eno največjih sprememb dojemanja življenja Mariborčanov ponovno ob Dravi, odkar je narejen kanal s hidroelektrarno, ki onemogoča to, kar so nekoč počeli. Da so se lahko ljudje kopali v Dravi. Sedaj pa bomo naredili urbani obroč, ki bo omogočal devetim krajevnim skupnostim in mestnim četrtem vključevanje do reke. Ta obroč dobi še veliko elementov: od pasjega parka, kavarnice, klopi in pitnikov do športnih igral, skate parkov …To sedaj pripravlja projektna skupina arhitektov po vzoru najboljših primerov po drugih mestih, kako lahko najbolje uredimo območje ob reki Dravi,« je povedal mariborski župan.

Ob tem pa tudi, da ima Maribor najdaljšo obalo v Sloveniji in najmanjše število mostov, zato je treba povezati levi in desni breg, ter tako vrniti privilegij, ki ga daje širina reke Drave.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Le zakaj (nepreverjen)

ima Glavni trg s Koroško cesto prednost pred zahodno tribuno Ljudskega vrta, ZD Tezno, O.Š. Janka Padežnika itd..?

Alojz1957 (nepreverjen)

Zato, ker je za te projekte zagotovljeno financiranje iz evropskih skladov. Ti projekti so že bili v teku preden je Arsenovič postal župan.

In reply to by Le zakaj (nepreverjen)

Starejše novice