Ni ga Ptujčana, ki ne bi poznal stare gostilne Beli križ. Ta stavba v starem mestnem jedru je doživljala grenko usodo, pa tudi danes ji ne kaže nič bolje.

Gostilna Beli križ ima zelo dolgo in zapleteno zgodovino. Omenja se že med drugo svetovno vojno, ko so se bolgarski vojaki prebili do Ptuja, razoroževali vojake ter si prisvajali razne reči. Tako je v Ptujskem tedniku iz leta 1980 omenjeno tudi, da so si prisvajali celo posteljnine iz znamenite gostilne Beli križ.

Gostilna Beli križ je bila v 60. letih prijetna postojanka za vsakega žejnega in lačnega. Gostilno je omenil tudi Ivan Potrč v svojem delu Na kmetih. Tudi splavarji so po dolgem dnevu dela radi zavili v to znano ptujsko gostilno.

Beli križ na koncu Lackove ulice v 60. letih 20. stoletja (foto: Jože Vrabl).

Beli križ pa je po vojni doživel še nacionalizacijo. Naslednji veliki korak je bil postopek denacionalizacije, ki se je za Beli križ začel leta 1994. Postopek denacionalizacije se je končal leta 2018, kar pomeni, da je postopek trajal celih 24 let.

V uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, iz 12. decembra 1989, lahko preberemo, da je bila stavba Belega križa razglašena za kulturni spomenik. V vestniku je označena pod naslovom Trstenjakova 11 in kljub temu da se danes nahaja na naslovih Trstenjakova 12 in Vinarski trg 10, lahko glede na lastništvo Kmetijskega kombinata predvidevamo, da gre za isto stavbo. 

Gostilna Beli križ (foto: Jože Vrabl).

Ptujčane pa je pretresla novica leta 2004, ko so v tej stavbi sredi mesta umorili 23-letnega Ptujčana. Stavba je takrat že slovela kot znano zbirališče narkomanov. Prav ta dogodek pa v Ptujčanih prebudi še bolj neprijeten občutek ob stavbi sredi mesta.

Nekoliko pred koncem postopka, leta 2008, je bila na Mestni občini Ptuj podana pobuda za obnovo fasade na stavbi Belega križa. Fasada se je nekoliko kasneje na grobo tudi obnovila, obnovitvena dela so pa bila v tem času že nujna, saj je fasada nevarno odpadala.

Beli križ si še od vojne ne opomore (foto: Ines Zupanič Tomažič).

Po koncu denacionalizacijskega postopka je prešla stavba v last Perutnine Ptuj. Že leta 2014 pa je tedanji predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser povedal, da imajo s stavbo svoje predstave, ki pa jih takrat še niso želeli razkriti.

Stavba, četudi izgled ne priča iste zgodbe, je kulturni spomenik in v tem primeru zakonik določa, da mora lastnik oziroma posestnik s spomenikom ravnati kot dober gospodar in tako, da se dosledno upoštevajo in ohranjajo kulturne vrednote in družbeni pomen spomenika. 

Razlaga o pomembnosti stavbe. (Vir: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 21. december 1989, stran 137.

Trenutno smo v drugem letu po koncu postopka denacionalizacije, stavba pa še vedno, brez posebnega namena, stoji sredi starega mestnega jedra in kazi pogled. 

Propadajoča stavba Belega križa (foto: Ines Zupanič Tomažič).

Do objave tega članka še nismo prejeli odgovorom na vprašanja Ptujinfo s strani Perutnine Ptuj glede nadaljnje vizije za stavbo.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice