Ameriški gigant Uber želi čimprej prodreti tudi na slovensko tržišče. S prihodom bi predstavljal trn v peti zlasti taksistom in celo navadnim lastnikom avtomobilov.

Čeprav tehnološka spletna platforma Uber še ni potrkala na naša vrata, se slednje utegne kaj hitro zgoditi. Ameriško podjetje, ki po ugodnih cenah ponuja prevoze za vsakogar, ki želi priti od točke a do točke b, deluje že v 500 mestih po svetu. Želijo si pridreti tudi na slovenski trg, a je zakonodaja slednjemu še malenkost nenaklonjena. Vsak voznik, ki želi v Sloveniji voziti za Uber, potrebuje liceno o opravljenem izpitu poklicnega voznika. Uber pa ni edina prevozniška platforma, ki je svoje korenine že pognala v Sloveniji. 

Po Evropi že zažigajo “Uberjeva” vozila

Uber je zaradi svoje praktičnosti velik trn v peti zlasti taksistom. Marsikje po Evropi so se taksisti znesli nad Uberjevim vozili, tako da so jih uničevali in celo zažigali. Dejansko pa Uber ne poseduje niti enega vozila in ne zaposluje nobenega voznika (slednji so le zunanji partnerji podjetja). Avtomobili so last samih voznikov oziroma podjetja, ki ga morajo sami ustanoviti, da lahko delajo za Uber.

Uber prepriča s preprosto uporabo, ažurnostjo in nizkimi cenami

Deluje namreč tako, da si oseba preko pametnega telefona izbere vozilo, s katerim se želi peljati, medtem pa lahko ves čas preko aplikacije komunicira z voznikom. Prav tako aplikacija kaže točno kje se vozilo v danem trenutku nahaja, izračuna pa tudi okvirni strošek do željenega cilja. Plačilo je brezgotovinsko. Obenem je še bolj poskrbljeno za varnost, saj potnik prejme tudi ime in sliko voznika.

Podjetju očitajo izkoriščanje delavcev

Seveda pa ima platforma mnogo slabih strani. Ameriškemu mogotcu očitajo, da pretirano izkorišča svoje delavce. Voznik Uberja mora namreč biti samozaposlen, prav tako pa mu podjetje ne plačuje prispevkov. Vozniki so pogosto izčrpani, saj delajo po 10 ur na dan in več. Je pa tudi res, da si vozniki sami izbirajo svoj delovnik, a kaj, ko morajo delati več, da zaslužijo bore malo.

Prevoz.org je slovenska stalnica

Uber pa ni konkurenčen le taksistom, pač pa tudi lastnikom avtomobilov nasploh. Ljudje ugotavljajo, da se jim bolj kot stroški lastnega vozila splača do cilja najeti voznika Uberja. Vse skupaj je bolj poceni obenem pa se na voznika ne rabi čakati. Glede na to da se v Sloveniji na področju ažurnega in poceni prevozništva najbolj obnese platforma prevoz.org, ki ne pobira nobenih provizij in ne omogoča izkoriščanja voznikov, bi ji lahko Uber predstavljal potencialno nevarnost. Seveda pa ne moremo vedeti, če bi prevoz od Maribora do Ljubljane prav tako stal 5 evrov; vsota, ki je nekako enotna pri tej poti, saj se vozniku glede na cene goriva verjetno ne bi splačalo voziti le enega potnika. Pa vendar se tudi Uber več ne spogleduje z avtomobili na goriva, saj namerava v Ljubljani prevzeti nekatera električna vozila Mestne občine Ljubljana. Na voljo je 20 wolkswagen e-golfov.

V slovenski prestolnici tudi Hopkin in Avant2Go

Prevoz.org pa ni edina uspešna platforma, ki je zaživela v Sloveniji. Letos so v Ljubljani lansirali tudi Avant2Go, ki je prvi sistem suporabe električnih vozil (tako imenovan car sharing) pri nas. Tudi slednja je lahko konkurenčna lastništvu vozil, zlasti v mestih, kjer je promet pregost in je avtomobilov že tako preveč. Kar vsak drugi Slovenec je namreč lastnik vsaj enega vozila.

Tudi Hopin, slovaška aplikacija, ki omogoča lažje naročanje taksija, se je v letu 2016 že udomačila v Ljubljani. Naročilo taksija poteka preko aplikacije, prav tako se vedno pošlje vozilo, ki je najbližje. Stranka lahko taksista in vozilo izbere kar sama. Ponudnik lahko izbira tudi med najbližjim, najcenejšim taksijem ali taksijem z najboljšo oceno. Nič čudnega, da je aplikacija postala precej nepriljubljena med ljubljanskimi taksisti.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice