Slika je simbolična.
Le kaj bolj diši po jeseni kot sveže pečen kostanj. A kje ga sploh nabirati?

Nabiranje kostanja je za mnoge zabaven hobi, način sprostitve in rekreacije, a kje ga najti, če ne živimo blizu gozdov? 

Drevo kostanj raste skorajda povsod po Sloveniji in ga je tudi v Podravju v izobilju. Rad ima predvsem kisla tla, kar pomeni, da ga pogosto najdemo tam, kjer so v bližini iglavci, a le do 800 metrov nadmorske višine. 

Tako lahko kostanj najdemo v skorajda vseh slovenskih gozdovih, ki ne presegajo nadmorske višine 800 metrov, kar pomeni, da je ravninsko podravsko območje za kostanj idealno. 

Naši gozdovi bogati s kostanjem

Tudi pohorski gozdovi so prava zakladnica orjaških dreves in verjetno ena najbolj priljubljenih destinacij za nabiranje jesenskih plodov. Na Pohorju najdemo v nebo segajoča drevesa, večinoma smreke in druge iglavce, ki se bohotijo preko pobočij. Vmes puščajo prostor za breze, jerebike, kostanje, hraste in macesne.

Na Hočkem Pohorju raste en najdebelejših pravih kostanjev v Sloveniji, katerega obseg debla je 838 centimetrov, visok pa je 22 metrov. Ob cerkvici sv. Bolfenka najdemo pravi kostanj z obsegom 408 centimetrov in visok 14 metrov. Gre za najvišje rastoči pravi kostanj na Pohorju. 

Priljubljene lokacije nabiralcev se med drugim raztezajo od naselja Ranče in Šestdobe proti Arehu. Nekateri se po kostanj odpravijo na Pečke. 

Precej priljubljeni gozdovi za nabiranje kostanjev so tudi na Žavcarjevem vrhu in Urbanu. 

Če še vedno niste prepričani, kam po kostanj, nikar ne obupujte. Na širšem mariborskem območju jih najdemo skorajda povsod, le raje se odpravite na sončna pobočja gozdov - toplota jim namreč najbolj prija. 

A tudi gozd ima svoja pravila ... 

Pri tem pa je seveda treba upoštevati pravila. Kostanj nabiramo v košarice, da v gozd ne vnašamo plastike, prav tako pa moramo biti obzirni do živali. 

Če se odpravite nabirat kostanj, pa iz gozda ne smete prinesti več kot dva kilograma tega sladkega gozdnega ploda. Obenem nabiralci pri nabiranju ne smejo uporabljati pripomočkov, ki bi lahko povzročili poškodbe v gozdu. 

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Leka (nepreverjen)

V gozd ne smemo vnašati plastike ,lahko pa pridemo v neokrnjeno naravo z motorjem,štirikolesnikom ali avtom in svinjamo gozdove brez nadzora policije ali inšpektoratorjev . Oni pridejo samo do gostilnskih objektov.

Zikollino (nepreverjen)

Koji pametnjaković! Lahko pa v mestu smradi 1,9 mrd avtomobilov, ne? Kje je razlika med gozdom in mestom, razen, da je mesto gosto poseljeno in s tem večja nevarnost za ljudi ...

In reply to by Leka (nepreverjen)

Starejše novice