Letalska obramba pred točo bo na severovzhodu letos, kot kaže, zaživela pravočasno. Postopek izvedbe javnega naročila je v zaključni fazi.

Slovenija sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi. Tudi štajerskim kmetom je lanska toča povzročila precejšnjo škodo, še posebej pa je Slovence prestrašila lanska, kot pest debela toča, ki je pustošila v Črnomlju. V tem belokranjskem mesto obrambe pred točo nimajo, škode pa so zgolj na objektih zabeležili v višini pet milijonov evrov.

Letalsko obrambo pred točo na severovzhodu države bo tudi letos zagotavljal Letalski center Maribor, za Mariborinfo potrdi prvi mož obrambe pred točo v Mariboru Darko Kralj: »En sam nevihtni oblak povzroči škode za nekaj milijonov evrov, enega na leto pa zagotovvo obranimo, o tem sploh ni dvoma.« Letalski center Maribor lahko obrambo pred točo začel izvajati do konca aprila.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pooblastila občin za izvedbo skupnega priložnostnega javnega naročila že zbralo in občine obvestilo o prejeti ponudbi in višini te ter v skladu s predpisi o javnem naročanju odprlo pogajanja. Postopek izvedbe javnega naročila je v zaključni fazi.

Z enim letalom pokrivajo 3500 kvadratnih kilometrov veliko območje

V skladu s sklepom vlade lahko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 odstotkov sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.

Lani je ministrstvo za kmetijstvo za posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije namenilo nekaj čez 88.000 evrov, letos naj bi se ta znesek gibal okoli 200 tisočakov.

A to je še vedno precej manj, kot bi si projekt zaslužil, meni Kralj, ki opozarja, da z enim letalom pokrivajo približno 3500 kvadratnih kilometrov veliko območje: »To je celotno podravje s Slovenskimi Konjicami in Podvelko ter po avstrijski meji celotno Prekmurje in po hrvaški meji nazaj.«

»Za tako veliko površino, kot jo imamo sedaj, mislim, da je največja površinska obramba pred točo na svetu, bi potrebovali vsaj še eno takšno letalo, kot ga imamo, in mogoče še eno kompleksno letalo, ampak to za seboj potegne tudi posadke v rednem delovnem razmerju, ne le investicije v ta letala, ki bi znašal okrog milijona evrov,« ocenjuje Kralj.

Je ministrstvo letalski obrambi pred točo nenaklonjeno?

Na vprašanje, ali obramba pred točo na način posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom uspešno preprečuje nastanek in hude posledice toče, ministrstvo jasno odgovarja, da sta najboljši obrambi pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo.

»Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije,« žogico umirjajo na ministrstvu za kmetijstvo.

Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev se je po besedah ministrstva v zadnjih letih, po letih zniževanja, ponovno dvignil in z letom 2019 za zavarovanje v rastlinski pridelavi znaša 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije. 

»Predstavniki lokalne skupnosti severovzhodnega dela Slovenije podpirajo izvajanje obrambe proti toči. Kot kazalnike navajajo lastna opažanja ter izpostavljajo izvajanje obrambe pred točo v sosednjih državah - Avstrija in Hrvaška. Predlog za podporo izvajanja obrambe pred točo z letali na območju severovzhodne Slovenije je bil tako utemeljen na podlagi navedenega stališča lokalnih skupnosti ob upoštevanju pričakovanj na podlagi aktivnosti v preteklih obdobjih,« še dodajajo na ministrstvu.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice