Usoda ognjemeta je še nejasna, vseeno pa moramo ob morebitnemu ognjemetu pomisliti na ekološke posledice in živali.

Še eno leto je (skorajda) naokoli in znova nas čakajo silvestrovanja. Nekateri Mariborčani bodo zadnji dan v letu preživeli na prostem, na trgu Leona Štuklja, zato jih zagotovo zanima, ali si lahko od prazničnega večera obetajo tudi ognjemet. Žal točnega odgovora na to vprašanje še ni. Na Zavodu za turizem Maribor – Pohorje so nam pojasnili, da z zagotovostjo še ne morejo potrditi, ali bo tudi letos ognjemet razsvetlil štajersko nebo, a dobra možnost zanj menda obstaja.

Pokati ali ne pokati?

A tudi lani je bila, če se spomnite, dokaj podobna zgodba. Najprej ognjemeta iz varnostnih razlogov naj ne bi bilo, potem pa sta se tik pred zdajci javila glavna privatna financerja buma in bleščečega treska na nebu: Banka NKBM in časopisna hiša Večer. Menila sta, da si Maribor to zasluži. Predlani je Maribor denar, namenjen ognjemetu, raje namenil za malice lačnih. Kar je seveda lepa, predvsem pa ekološko osveščena poteza.

Nekaj podobnega so se letos namenili storiti tudi v Velenju, kjer bodo kar 10.000 evrov, namesto za pirotehnične izdelke, raje namenili otrokom, in sicer za nova igrala ob jezeru.

Pirotehnični nanodelci so nevarni zdravju

Pa si poglejmo nekaj plusov in minusov ognjemetov. Da, resda so lepi in dajejo občutek veličastnosti, povezanosti vseh pri pogledu v nebo in podobno. V resnici pa je negativnih aspektov precej več. Kot prvo, močno onesnažujejo nebo z nanodelci. Prav iz tega razloga se v letu 2015 ne v Mariboru ne v Grazu niso odločili za ognjemet, navkljub godrnjanju meščanov. Zagotovo je s tem bilo storjenega več dobrega kot slabega. V Mariboru imamo že sicer precej onesnažen zrak, ognjemet pa lahko stanje še izdatno poslabša. Ravno ob in po ognjemetu so ravni škodljivih delcev v zraku najvišje, dodatni krivec za slednje pa je tudi amatersko poulično metanje petard in druge pirotehnike.

Delci, ki se ob pirotehnični zabavi spustijo v ozračje, so veliki med 20 in 200 nanometrov. Ti delci se potem še dolgo zadržujejo v ozračju vse do prvega dežja, strašljiva pa je prav njihova vsebnost. Vsebujejo namreč fosfor, kalij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, kalcij, molibden in natrij. Te nanodelce potem deloma vdihnemo, del pa gre celo v naš krvni obtok, kjer se počasi kopičijo v naših organih, dokler ne dobimo zdravstvenih težav v obliki multiple skleroze, poškodb pljuč in oči

Najbolj trpijo živali

Živalim tovrsten hrup predstavlja mnogo večji stres kot ljudem. Imajo namreč bolj akuten sluh in zato slišijo bolje od nas. Tudi če se nahajajo na varnem doma, bodo od strahu pobegnile pod posteljo in trepetale vse do konca pokanja. Še huje je zunanjim živalim, ki morajo delce pirotehničnih sredstev tudi vdihovati. Mnoge ptice, ki letijo v območju eksplozij pirotehničnih sredstev, se preprosto zadušijo. Divje živali, ki so že tako pri koncu z močmi zaradi pomanjkanja zimske prehrane in mrazu, lahko tak stres dokončno ubije.

Potem pa so tukaj še stroški ...

Seveda pa so tukaj še stroški, ki lahko v večjih mestih (recimo v Grazu) nanesejo tudi več kot 30.000 evrov. V Ljubljani so za lanski ognjemet odšteli 3780 evrov, v Murski Soboti za pol manj. Strošek tako ni enormen, posledice pokanja pa so lahko.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice