Takos Dos je v Europarku ob svetovnem dnevu Celijakije skupaj s Slovenskim društvom celiakije pripravil predstavitve ponudnikov brezglutenskih hranil, ki se zavedajo dejanske problematike glutena.

Po besedah Nataša Forstner Holšek iz Slovenskega društva celiakije je vedno več ljudi tako ali drugače občutljivih na gluten. To nikakor ni še ena modna muha v prehranski industriji. Sicer je bilo na to temo povedanega veliko, vendar po besedah Holškove ljudje še vedno niso dovolj informirani. 

Iz tega razloga je na svetovni dan celijakije, ki sovpada s 16. majem, restavracija Takos Dos v Europarku pripravila predstavitev društva in posameznih podjetnikov, ki so z svojo dejavnostjo povezani s prej omenjeno boleznijo.

Na začetku šok

Klemen Hameršak, ki so mu celiakijo odkrili že pri petih letih in z njo živi že 17 let je povedal, da je takoj po diagnozi sledil šok, saj je bilo potrebno popolnoma spremeniti prehranske navade, kar je za tako majhnega otroka problematično. "Nove diete sem se nato hitro navadil, saj lahko s koruzno moko in drugimi brezglutenskimi preparati, pripravimo praktično vsakršno jed, ki jo uživajo zdravi ljudje," prvo srečanje s strogo dieto opiše Hameršak. Dodaja, da so z glutenom obogatena praktično vsa živila, kjer je prisotna bela moka, zato morajo biti bolniki s celijakijo izjemno previdni, saj lahko že najmanjše zaužite količine glutena povzročijo zdravstvene težave.

"Slovensko društvo celiakije daje vsako leto na testiranja različna živila, saj je bil gluten najden tudi v zmletem sladkorju, ki so mu zaradi zagotavljanja večjih količin, dodajali belo moko," problematiko bolnikov oriše Hameršak.

Velik problem po njegovih besedah predstavlja tudi študentska prehrana, kjer le redki ponujajo brezglutenske obroke, ki so velikokrat zaradi enotne kuhinje, kontaminirani in prav tako neprimerni za bolnike s celijakijo.

Pekarna Vitapek

Borut Perkič, lastnik pekarne Vitapek se je za izključno brezglutenske produkte odločil zaradi novih poslovnih izzivov in ne bližnjih srečanj s celiakijo. "Že moj ded je bil pek, tako da poklicna usmeritev ni bila vprašljiva, kar pa se tiče naših produktov pa smo ciljali predvsem na nekaj novega, kar tržišče še ne pozna," glavni razlog za pripravo brezglutenskih izdelkov opiše Perkič. Povedal je še, da je glavna filozofija pekarne domačnost, kjer se vse pripravi izključno z rokami in speče v domači krušni peči, kar produktom daje še dodaten pečat domačnosti in zdravja. Zaenkrat gre predvsem za butično prodajo, so pa v planu dogovori z večjimi trgovinskimi verigami s katerimi bi izdelke lažje približali bolnikom in tistim, ki le stremijo k zdravju neoporečni prehrani.

Brezglutensko pivo

Marjan iz Celie, ki je trenutno edini zastopnik češkega brezglutenskega piva pri nas nam je povedal, da so se za distribucijo odločili predvsem zaradi tega, ker so raziskave pokazale, da ljudje iščejo drugačne produkte. "Sicer se pivo po okusu nekoliko razlikuje od ostalih piv, lahko bi rekli, da nima toliko značilne grenčice, vendar pa to pivo ne povzroča napenjanja želodca in tako nagovarja širok spekter ljudi," še zaključi idejo. Podjetje že zdaj sodeluje z velikimi trgovinskimi verigami zato se zdaj koncentrira predvsem na gostinske lokale in manjše bare.

Takos že ponuja brezglutensko hrano

Takos že nekaj časa ponuja brezglutenske štručke pri pripravi hamburgerjev, žal pa zaradi enotne kuhinje še vedno obstaja možnost navzkrižne kontaminacije, zato uradno še niso primerni za celiakaše. "Je pa v bližnji prihodnosti v Takos Dos predvidena prenova kuhinje, ki bo omogočala pripravo hrane za celijakaše," še napoveduje Pija Vreznar, ki pri družbi Takos skrbi za marketing.

Slovensko društvo za celijakijo

Po besedah Nataše Forstner Holšek iz Slovenskega društva za celiakijo, je največja težava Slovenske družbe v slabi informiranosti in predvsem poznavanju dejstva, da je brezglutenska dieta edino zdravilo za celijakijo in da lahko že izjemno majhne količine zaužitega glutena, bolnikom povzročajo velike težave. "Že sama noževa konica moke je preveč," nazorno razloži Holškova.

"Država za odrasle bolnike nima posluha, saj dodatek za neko otroka pripada posameznikom zgolj do njihovega 18. leta. Tudi kar se tiče ozaveščanja, država ne pokaže nekega interesa, zato je vsa skrb na plečih našega društva, ki velja za nevladno in je tako sestavljeno izključno iz prostovoljcev," mačehovski odnos države do bolnikov s celijakijo oriše Holškova.

 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice