Avto-moto zveza Slovenije že tretje leto zapored pripravlja izbor Najboljši za volanom, s katerim bo Slovenija maja dobila najboljšo mlado voznico in mladega voznika.

V prvi fazi izbora, od 14. februarja do 17. marca 2019, AMZS vabi mlade voznike in voznice do 24. leta starosti, da opravijo test oziroma preizkus znanja na prenovljeni spletni strani izbora. Test vključuje poznavanje cestnoprometnih predpisov, prve pomoči, avtomobilizma in avtomobila. 

Najboljših 50 reševalcev in najboljših 50 reševalk spletnega preskusa bo povabljenih v AMZS Center varne vožnje na Vranskem, kjer se bodo v polfinalih, ki bodo 5. in 6. aprila 2019, pomerili v najrazličnejših spretnostnih in vozniških preskušnjah. Najboljši bodo postali finalisti in finalistke izbora. Ti se bodo 9. maja 2019 preizkusili še v finalnem tekmovanju. Finalisti in finalistke, še posebej pa zmagovalec in zmagovalka, bodo postali mladi ambasadorji in ambasadorke varne vožnje.

Lani zmagal Štajerec, član projekta Formula Student

Lani je najboljši mladi voznik Slovenije 2018 postal Klemen Pongračič iz Pršetincev v občini Sveti Tomaž, študent strojništva na fakulteti v Mariboru. Klemen je premagal več kot tri tisoč vrstnikov in tako postal tudi mladi AMZS ambasador varne vožnje. Je dolgoletni član projekta Formula Student, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru.

»To, da si dober voznik, ne pomeni le, kako hitro si upaš peljati v ovinek. Vožnja je velika odgovornost in zanjo potrebuješ veliko znanja. Prepričan sem, da sem k razmišljanju o varni vožnji spodbudil mnoge vrstnike, zagotovo pa vse tiste, ki so se kdaj peljali z mano,« razmišlja Klemen.

Smrtnih žrtev med mladimi lani več

Zakaj izbor Najboljši za volanom? Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije opozarja, da kljub izboljšanju prometne varnosti v zadnjih letih mladi vozniki med 18. in 24. letom ostajajo kategorija udeležencev v prometu, ki ji je treba posvečati več pozornosti. 

»Število umrlih mladih voznikov, starih med 18 in 24 let, se je lani v primerjavi z letom 2017 povečalo z 10 na 14 žrtev. Od 14 mladih voznikov, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, jih je bilo kar deset povzročiteljev. Od teh desetih povzročiteljev je bilo pet voznikov osebnih vozil in pet voznikov motornih koles. V letu 2018 predstavljajo mladi med 18. in 24. letom 15-odstotni delež povzročiteljev vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom,« pravi Leskovar. Ob tem je še poudaril, da je večino nesreč mogoče preprečiti že zgolj s tem, da spremenimo svoje vozniške navade.

Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje, je izpostavil, da je Slovenija glede prometne varnosti mladih na pravi poti, nikakor pa še ni na točki, da bi se lahko le hvalili. Predvsem je še vedno preveč mrtvih:

»Zelo težko me bo kdor koli prepričal, da lahko le s teoretičnim znanjem in izkušnjami mlademu vozniku dokažemo, da se pri določeni hitrosti na neki razdalji ne bo mogel ustaviti. Ko mu to pokažemo v praksi, se začne zavedati nevarnosti. Cilj vseh deležnikov pri izboru Najboljši za volanom je, da ne želimo mladih učiti le s teorijo, ampak jim želimo v praksi prikazati in pokazati, da se da avto voziti tudi na drugačen način. Mladi vozniki so lahko »frajerji«, a tega jim ni treba početi na način, da se s preizkušanjem svojih meja in sposobnosti na cesti dokazujejo pred vrstniki.«

Vozniki osebnih avtomobilov kot povzročitelji prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci 2001–2018 po starostnih skupinah (trend).

Ob tem je Pungertnik izpostavil še en razlog, zakaj je treba za večjo prometno varnost načrtno delati z mladimi vozniki: »Za razliko od nekaterih drugih držav v Sloveniji ne opažamo upada zanimanja za pridobitev vozniškega dovoljenja. Pri nas je še vedno tako, da število novih vozniških dovoljenj vsako leto narašča, kar pomeni, da je vse več mladih za volanom. To naj nam bo vodilo, da je cesta eno veliko prizorišče, na katerem se udejstvujemo tako tisti z vrhunsko tehniko vožnje kot tudi tisti, ki tehnike vožnje še nimajo tako dovršene. Zato je ključno, da gradimo vozniško kulturo in s tega vidika je projekt Najboljši za volanom še kako pomemben. Prepričan sem, da se bo na ta način naša varnost dvignila na višjo raven in da bomo zares začeli verjeti v vizijo nič, ki je danes žal vse prevečkrat le na papirju ali v besedah.«

Brez znanja prve pomoči ne bo šlo

Dober voznik pa mora, poleg poznavanja cestnoprometnih predpisov in veščin vožnje, obvladati tudi znanje prve pomoči. V Rdečem križu Slovenije ugotavljajo, da je še vedno zelo majhen delež ljudi pripravljen nuditi prvo pomoč - zgolj dobrih 30 odstotkov. »Če pridemo do kraja prometne nesreče in vidimo poškodovance, jim pomagajmo, saj šteje vsaka sekunda. Da smo pri tem bolj samozavestni, pa je pomembno obnavljanje usposabljanja nudenja prve pomoči. V Rdečem križu Slovenije si prizadevamo, da bi bilo takšno obnavljanje znanje obvezno vsakih pet let,« je izpostavil Željko Malić.

Da bi AMZS izbor približal mladim, nadaljuje lani začeto sodelovanje s Cirilom Komotarjem, ki se mu letos pridružuje še Tjaša Perko. Z njuno pomočjo bo AMZS mlade o varni udeležbi v prometu ozaveščal predvsem prek družbenih omrežij. 

»Preden sem začel ustvarjati vlog Komotar Minuta, sem domneval, da so mladi zainteresirani le za hitro vožnjo. Ko smo začeli širiti informacijo o izboru Najboljši za volanom, sem bil ne le presenečen, ampak kar šokiran – ne le nad pozitivno energijo, temveč tudi nad pripravljenostjo mladih za sodelovanje in kako željni so znanja ter kako zelo so se pripravljeni učiti. In svoje znanje tudi deliti. To me zelo pomirja, saj dokazuje, da se tisti, ki govorijo, da mladi ničesar ne vedo, motijo,« opaža Ciril Komotar.

Avto-moto zveza Slovenije je najboljšega mladega voznika v Sloveniji prvič izbirala že leta 1993 – takrat je bila najboljša za volanom voznica, tekmovanje pa obudila 2017, z namenom izboljšanja prometne varnosti med mladimi, ki so ena najbolj ranljivih skupin udeležencev v prometu, mnogokrat pa tudi neupravičeno stigmatizirani kot nevarni vozniki. V izboru Najboljši za volanom imajo mladi vozniki in voznice priložnost potrditi, da so stereotipi marsikdaj res zgolj – stereotipi. Leta 2017 je sodelovalo več kot 1500 mladih, lani že več kot 3000, cilji za letos pa so še večji.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice