Zima je tu in cena zelenjave je precej narasla. Za zelenjavo, ki je sicer vzgojena hidroponično v notranjih prostorih, pa tako visoke cene ne odtehtajo izgovora, da je “pač zima”.

Človek gre v trgovino po najosnovnejše, morda le po solato, mleko in kruh, potem pa šok na računu: za kruh je odštel 2 evra, za mleko evro, za le en kos solate pa kar 2 evra in 60 centov? Ker mu cena solate ne gre v račun, mu na blagajni ene izmed večjih trgovskih centrov v Mariboru pojasnijo, da je zima in solate tako rekoč ni. A slednje nekako nima smisla. V večini primerov v trgovinah, ki pač niso ravno ekološko usmerjene, ne kupujemo domačih povrtnin, saj pozimi seveda ne uspevajo. Kje pa, večina solate, ki jo masovno uvažamo predvsem iz Italije, je bila vzgojena hidroponično, to je v vodi z dodatki umetnih hranil. Le kako lahko v trgovinah namreč prodajajo solato, nekaj sto metrov proč na ekološki tržnici, ki je kupcem na voljo vsako sredo in petek, pa solate praktično ni?

A zanimivo, za komad žive solate znamke domače znamke Pan Organic, ki jo dobimo v zemlji s koreninami vred, in ki po deklaraciji sodeč ni niti škropljena, pa plačamo približno evro in pol. Najbrž zato ker ni potrebno plačevati še nikakršnih posrednikov na poti do kupca. Podjetje je kakopak poželo svojevrsten uspeh. 

Marže so skrivnost

Že leta 2012 je precej prahu v javnosti sprožila informacija o tem, da imajo naši trgovci kar za 30 odstotkov višje marže kakor po drugih državah Evrope. Tej informaciji so sicer mnogi trgovci oporekali, češ da temelji na neverodostojnih študijah. Še več, naši trgovci naj bi od celotne prodaje imeli kaj malo, zaslužili naj bi še manj kakor trgovci po preostali Evropi. Zanimivo, cene pa venomer rastejo. Žal podatka o maržah pri trgovcih nismo dobili, o problematiki kaj več niso znali povedati niti pri Zvezi potrošnikov Slovenije – pojasnili so nam, da imajo vse informacije trgovci in dobavitelji, a tovrstne informacije so ponavadi poslovna skrivnost. 

Cene določajo multinacionalke

Pa vzemimo za primerjavo še banane. Da si vsaj približno razjasnimo, koga vse pri nakupu izdelka v resnici plačamo. Po pisanju ZPS gre največji delež celotne cene banan v Sloveniji, to je 33,9 odstotkov, trgovcem na drobno oziroma supermarketom. Sledi cena uvoza in prevoza z ladjami (24 odstotkov), cena zorilnic (12 odstotkov), dajatve (9,7), plače delavcev (7,8), pridelava (7,7) in izvoz (4,9). A tu je govora o močno škropljenih bananah, ki izredno onesnažujejo okoliško zemlji in vode, delavci pa jo pobirajo brez ustrezne zaščite. Pet glavnih multinacionalk, ki si lastijo 75 odstotkov mednarodne trgovine z bananami, delavcem plača nevzdržno nizka plačila – prav zato pa je cena banan v trgovini tako nizka in dostopna za povprečnega kupca – a za "visoko ceno". 

Tudi cene oreščkov naraščajo

Sploh domačih orehov. Za vrečko orehov v večini trgovskih verig plačamo kar dobrih osem evrov – po drugi strani pa drevo oreha še veselo raste po Štajerskem. Skrajno visoko ceno so dobili tudi lešniki (pa tudi lesko najdemo pri nas) – le za pol kile plačamo slabih pet evrov – a velja omeniti, da gre vsaj v tem primeru za bio lešnike, če kupujemo pri najboljšem sosedu, pa za isto ceno niso niti bio.

Še vedno torej nismo razjasnili odgovora na vprašanje, zakaj je tuja, hidroponično gojena solata, polna škropiv in umetnih dodatkov, dražja od domače oziroma zakaj potem raje ne vzgajamo le svoje. Pokazali smo, da prevoz banan predstavlja 24 odstotkov cene, pa še to iz daljnih dežel (kar pa Italija zagotovo ni), kar za šopek banan za en evro nanese na le 24 centov. Četudi je cena prevoza solate iz Italije dražja, je njena cena še vedno daleč previsoka glede na kvaliteto in bizarno plastičnost, zaradi katere ostaja čudežno trdna in ne zgnije še po tednu dni v hladilniku. Po drugi strani pa drug nesmisel – smešno poceni banane, ki jih kupujemo na plečih obubožanih delavcev, izkoriščanih s strani muIltinacionalk. Od kdaj je tuje vrednejše od domačega in zakaj ne bi raje sami proizvedli dovolj zdrave, s škropivi neosnažene hrane, ki bi je vzgojili dovolj za izvoz? Navsezadnje pravijo, da bi Slovenija lahko nahranila kar tretjino Evrope. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice