Porušena Kopitarjeva ulica v Mariboru ...
Maribor je bil med drugo svetovno vojno eno izmed najbolj bombardiranih mest na območju takratne Jugoslavije. Kar je dokaz, da so v preteklih letih na širšem območju v bližini Drave in Europarka našli že več neeksplodiranih zavezniških bomb.

Na mesto je bilo odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so terjale številne žrtve in porušile polovico mestnih hiš. Najhujši bombni napad je bil 14. oktobra 1944, ko je na mesto in okolico padlo kar 560 bomb, ki so ubile 76 ljudi

Tema, ki je potisnjena na obrobje

Maribor je bil prvič bombardiran 7. januarja 1944, v letih 1944 in 1945 je bilo kot posledica bombnih napadov ubitih 483 ljudi, med njimi 60 otrok, 352 pa ranjenih.

V skupno 29 bombnih napadih so zavezniška letala odvrgla na mesto skoraj 16 tisoč bomb, ki so popolnoma porušile ali poškodovale skoraj polovico mestnih zgradb. Brez strehe nad glavo je ostalo več kot 4.200 Mariborčanov, so ob novi najdbi letalskih bomb sporočili iz Mestne občine Maribor. 

»Ta tema je potisnjena na obrobje, vendar je ljudi, zlasti mlade, potrebno opominjati in opozarjati. Maribor je bilo drugo najbolj bombardirano mesto v nekdanji Jugoslaviji, razdejanja pa so bila še dolgo vidna,« je na predstavitvi projekta postavitve spomenika žrtvam bombardiranja Maribora v Spominskem parku dejal zgodovinar Sašo Radovanovič.

Po nekaterih podatkih pa naj bi bil Maribor med drugo svetovno vojno celo najbolj bombardirano mesto v nekdanji Jugoslaviji.

Vladale težke in posebne razmere

»Malokatero mesto pri nas se je v času okupacije znašlo v tako težkih in posebnih razmerah kot Maribor. Okupator mu je v svojih ponemčevalnih načrtih že od samega začetka namenil posebno usodo. Okupator je ravno na primeru Maribora skušal dokazati upravičenost svoje teorije o nujnosti 'ponovne osvoboditve' slovenske Štajerske in o Mariboru kot nemškem mestu, ki je bilo po prvi svetovni vojni po krivici odtrgano od svojega nacionalnega telesa,« je v Časopisu za zgodovino in narodopisje leta 1985 zapisal Marjan Žnidarič.

Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal v Mariboru 

»Eden glavnih ciljev zavezniškega letalstva ob bombardiranju Maribora je bil železniški most, ki pa ga anglo-ameriškim letalcem ni uspelo zrušiti. Napad 1. aprila je bil znova usmerjen na železniški in glavni most. Ta napad sodi med največje, saj je 300 zavezniških bombnikov odvrglo na mesto 2500 do 3000 rušilnih bomb, poleg tega pa še 300 do 500 zažigalnih bomb. Prostor, na katerem so takrat padale bombe, je bil izredno velik. Ubitih je bilo 32 oseb, ranjenih pa 15. Brez strehe je ostalo okrog 500 ljudi, saj je bilo 75 stanovanjskih hiš popolnoma porušenih, 82 močno, 120 srednje in kar 585 lažje poškodovanih,« je še zapisal Žnidarič.

Ne samo železniški most, cilj so bil tudi glavni most čez Dravo, glavna, tezenska in studenška železniška postaja, železniške delavnice na Studencih ter industrijski obrati v Melju in na Teznem. Ob večjih bombnih napadih pa so bombe padale tudi po vsem mestu. 

Železniški most zadnja tarča bombnih napadov

12. aprila 1945 so zavezniška letala izvedla zadnji bombni napad na Maribor.

»Okrog 50 zavezniških letal je v samo nekaj minut trajajočem napadu odvrglo na mesto 220 rušilnih, poleg tega pa še 800 do 1000 zažigalnih bomb. V tem napadu je bil Maribor zavezniškim letalom le pomožni cilj ob vrnitvi v baze v južni Italiji. Glavni cilj napada je bil ponovno železniški most. V tem napadu je izgubilo življenje 14 ljudi, štirje pa so bili ranjeni. Brez strehe je ostalo 50 oseb, kajti popolnoma porušenih je bilo 13 hiš na Pobrežju in na meljski strani železniškega nasipa. 14 stanovanjskih hiš je bilo huje, 30 srednje in 112 lažje poškodovanih. Železniški most ni bil zadet. Posamezne bombe so padle tudi za Tremi ribniki,« je v Časopisu za zgodovino in narodopisje leta 1985 podrobno zapisal Žnidarič.

Mesta najbolj pogostih najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev (vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje)

Bilanca bombnih napadov na Maribor je katastrofalna

»Kar 238 letalskih alarmov je več kot dve leti - od 9. septembra 1942 do 25. aprila 1945 - trgalo ljudem živce in jih držalo priklenjene v zaklonišča skupno celih 14 dni. 1517 letal je odvrglo na mesto kar 15.793 rušilnih in zažigalnih bomb v skupni teži prek 4750 ton, porušenih ali močneje poškodovanih je bilo 47 odstotkov vseh stanovanjskih zgradb. To se je še dolga leta po vojni poznalo v veliki stanovanjski stiski, saj je stanovanjski fond v Mariboru šele leta 1954 dosegel predvojno raven,« je v zapisu poudaril Žnidarič.

24 kilogramov bomb, granat in izstrelkov na dan

Na ministrstvu za obrambo so povedali, da pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posredujejo skoraj vsak dan: »Statistika za obdobje od 2005 do 2018 kaže, da opravijo v povprečju več kot eno intervencijo na dan in na dan odstranijo 17,30 kosa teh sredstev v skupni teži 24,24 kilograma. V preteklih trinajstih letih so izvedli 5813 intervencij ter odstranili 123.870 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev.«

FOTO: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (na fotografiji topovski izstrelki)

Največ intervencij je spomladi, ko se začnejo gradbena dela in kmetijska opravila.

Lani so v vsej Sloveniji v 477 intervencijah odstranili 3777 kosov oziroma 8146 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev. Od tega so v 28 intervencijah 95 kosov oziroma 209 kilogramov odstranili v Vzhodnoštajerski regiji. Največ najdb so zabeležili na območju Severne Primorske: 1848 kosov oziroma 6944 kilogramov.

Kako ravnati, če naletimo na bombo, mino ali topovski izstrelek?

Na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje opozarjajo, da so vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, nevarna: »Ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt.«

V nadaljevanju povzemamo navodila Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Če najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet, se ne smemo ustrašiti ali povzročati panike. Vsi navzoči se morajo mirno umakniti z nevarnega območja. Dostop do kraja najdbe je otrokom treba onemogočiti, sicer pa tudi postaviti opozorilni napis ali kako drugače opozoriti na nevarnost.

Vsekakor je pomembno tudi to, da se predmeta ne dotikamo in ga ne prestavljamo. Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt. Kraj z nevarnim predmetom zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli. V bližini tega kraja ne kurimo ognja in ne uporabljamo zažigalnih sredstev.

O najdbi pa čim prej obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. Pri tem sporočimo čim več podatkov o kraju najdbe in predmetu, povemo pa tudi, ali so ogroženi ljudje in živali.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Ruske bombe (nepreverjen)

rusijo ... takrat so zgradili sovjetski imperij

mesoreznica (nepreverjen)

SMRT...KLERODOMO..NAZIFAŠIZMU..janšizmu..

djoko ti ga je ukoko (nepreverjen)

Bog dal tudi tebi

In reply to by mesoreznica (nepreverjen)

Starejše novice