V devetih naseljih, ki sestavljajo Krajevno skupnost Malečnik - Ruperče živi okoli 2800 ljudi. Ker mnogo ciljev za razvoj ostane le na papirju, kot pravijo, nekateri razmišljajo o ustanovitvi samostojne občine. V iniciativi za občino menijo, da je razvoj prepočasen in izpostavljajo pomanjkanje investicij.
Pred časom so na Facebook profilu Civilna iniciativa za občino Malečnik-Ruperče objavili informacijski letak, gospodinjstva v krajevni skupnosti pa so ga prejela tudi po pošti.
V njem civilna iniciativa, v kateri aktivno deluje 14 članov, predstavlja idejo za ustanovitev samostojne občine.
Kot pravijo, je namen letaka predstaviti izhodišča za razpravo, pripravili pa so tudi spletno anketo, s katero preverjajo mnenje krajanov o ustanovitvi samostojne občine.
Zakaj ideja o samostojni občini?
V civilni iniciativi izpostavljajo, da kraj vidno stagnira, da so investicije v kraj zelo slabe, da ni vizije razvoja kraja in da ima ta veliko neizkoriščenega potenciala. »Želimo si razvoja in napredka za mlajše generacije, da bodo ponosni na svoj kraj,« so zapisali v letaku.
Bi imel Malečnik kot občina več denarja za investicije? Ozadje želje po ustanovitvi samostojne občine Malečnik je zagotovo tudi denar.
V civilni iniciativi so analizirali občine primerljive velikosti in števila prebivalcev ter prišli do ugotovitve, da razpolagajo s proračunom v višini okoli tri milijone ter namenjajo okoli milijon evrov letno za investicije.
Mnenja krajanov deljena
Medtem ko nekateri podpirajo idejo o samostojni občini, imajo drugi številne pomisleke. Pojavile so se celo želje krajanov Ruperč in Grušove, da bi se odcepili in priključili k občini Pesnica.
Med pomisleki je tudi vprašanje, kako racionalno je ustanavljanje tako male občine. Krajevna skupnost Malečnik - Ruperče je po površini tretja največja v Mestni občini Maribor, a se z manj kot 2800 prebivalci po številu prebivalcev uvršča med najmanjše v občini.
Zakon o lokalni samoupravi sicer določa, da mora občina imeti najmanj pet tisoč prebivalcev. Kljub temu je je kar 110 takšnih, ki te številke ne dosegajo.
Spet drugi navajajo, da Malečnik nima nobenih funkcij, ki jih imajo občinska središča, sprašujejo se tudi, kaj bo z mestnim avtobusom, občinskimi štipendijami in drugimi projekti, ki jih pripravlja mariborska občina. Zato menijo, da je rešitev vztrajati znotraj Mestne občine Maribor in iskati rešitve za pridobivanje več sredstev.
Mariborska občina načrtuje več projektov
Na mariborski občini so za Mariborinfo povedali, da imajo s Krajevno skupnostjo Malečnik - Ruperče dobre odnose in konstruktivno sodelujejo.
»Seveda pa sta tako ustanovitev nove občine kot morebitna priključitev posameznih delov občine drugi občini stvar zakonodaje in demokratično izražene volje občanov,« so dodali.
Med najpomembnejšimi projekti, za katere je Mestna občina Maribor zagotovila sredstva v proračunu je gotovo izgradnja medgeneracijskega urbanega središča v bližini Nogometnega kluba Malečnik. Ideje za tovrstni projekt sicer izhajajo že iz časa županovanja Franca Kanglerja.
Prav tako se počasi premika k dolgo obljubljeni rekonstrukciji dotrajanega Malečniškega mostu, ki je bil zgrajen leta 1978. V zaključni fazi je namreč obnova in semaforizacija križišča med Meljsko cesto in Ulico Kraljeviča Marka.
Po končanem urejanju križišča bo dotrajani Malečniški most iz občinske lasti končno prešel v upravljanje in vzdrževanje državi, s čimer se bo lahko začela nujno potrebna prenova.
Ob tem je mariborski župan Saša Arsenovič na junijskem obisku v Malečniku najavil tudi postavitev brvi ob Malečniškem mostu, ki bo segala od nekdanje Svile, preko Meljskega jezu na drugo stran.
V Malečniku že dlje časa veliko težavo predstavljala neurejena kanalizacija. Mestna občina Maribor je v začetku septembra podpisala pogodbo za izgradnjo 24 kilometrov kanalizacije, pri čemer bodo velik sklop dobila gospodinjstva v Krajevni skupnosti Malečnik – Ruperče.
Na območju Malečnik-Trčova bo izgrajenih 9600 metrov gravitacijskega in tlačnega kanala ter devet črpališč.
Pereč problem predstavlja odlagališče nevarnih odpadkov v Metavi. »Gre za kompleksen projekt, ki zadeva tako nas, obenem pa tudi državo, zato bomo k reševanju tega problema pristopili tudi s pomočjo pravnikov,« je glede reševanja odlagališča junija pojasnil Arsenovič.
Načrtov in obljub je veliko, a ker so ti v preteklosti velikokrat ostali le pri besedah, številni krajani ostajajo skeptični in verjamejo, da je rešitev težav ustanovitev samostojne občine.
Starejše novice
