Informacijska točka Europe Direct Podravje je v petek, 23. marca, organizirala razpravo z dijaki Srednje ekonomske šole Maribor o mladih in njihovi prihodnosti v EU v povezavi z digitalnimi vsebinami.

Na razpravi je bilo odprtih kar nekaj aktualnih tematik iz sodobnega načina življenja, o katerih so dijaki razpravljali z osrednjima gostoma evropsko poslanko Tanja Fajon in Benjaminom Lesjakom iz Fakultete za management.

Predstavili so, da internet in digitalne tehnologije spreminjajo naš svet. Enotni trg Evropske unije se prilagaja digitalni dobi z odstranjevanjem regulativnih ovir med 28 državami članicami ter ustvarjanjem enotnega digitalnega trga. Strategijo Enotnega digitalnega trga je Evropska komisija predstavila že leta 2015. 

V okviru razprave sta tako osrednja gosta še posebej poudarila prednosti razvoja digitalnih tehnologij za globalni družbeni razvoj, hkrati pa izpostavila pomen obvladovanja digitalnih znanj in kritičnega razmišljanja za vključujoče in odgovorno sodelovanje v družbi ter družbenih procesih.

Proti diskriminaciji potrošnikov

Med potrošniki po Evropski uniji so vse bolj priljubljene spletne trgovine. Leta 2017 je v Evropski uniji vsaj en nakup na spletu opravilo 57 odstotkov prebivalcev, v Sloveniji pa 46 odstotkov. 

Raziskava Evropske komisije, ki je zajela več tisoč spletnih trgovin po Evropski uniji, je pokazala, da je lahko le 37 odstotkov kupcev čezmejni spletni nakup opravilo v skladu s svojimi željami. Vsi ostali kupci so se srečali z geoblokiranjem, to je omejitvami pri nakupih na spletu na podlagi njihovega državljanstva, prebivališča ali internetne povezave.

Evropska poslanka je predstavila, da je Evropski parlament pred kratkim glasoval proti geoblokiranju, da potrošniki ne bi bili diskriminirani, ko kupujejo preko spleta.

Številni Evropejci so zaskrbljeni tudi zaradi digitalne varnosti. Samo 12 odstotkov uporabnikov spleta v Evropski uniji se pri transakcijah prek interneta počuti varne. Za zagotavljanje varnejšega interneta za otroke je Komisija sprejela številne pobude, vključno z evropsko strategijo za boljši internet za otroke.

Na drugi strani smo v zadnjem času tudi priča poplavi lažnih novic. Tukaj je Lesjak, ki je strokovnjak s področja varne in odgovorne rabe interneta, izpostavil, da je pomembo premisliti, kaj želi medij od bralca te novice in kako si medij želi, da bralec odreagira. Tako se lahko ugotovi namen, ki stoji za to lažno novico. Preden pa bralec deli takšno lažno novico, naj premisli o vplivu na njegov spletni ugled, kaj si bo recimo mislil bralčev delodajalec čez 5 let, ko bo videl to objavo. 

Dijaki so na dogodku spoznali, da je potreben ustrezen nivo znanja, da je posameznik lahko kompetenten uporabnik tehnologij, aktiven državljan in se vključuje v digitalno družbo. Digitalizaciji se tako mora prilagoditi tudi izobraževanje, saj je očitno, da digitalne veščine postajajo jedro pismenosti.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice