Družina Hutter je bila v Mariboru nekoč ena premožnejših družin, ki pa nikoli ni pozabila na skrb za malega človeka.

Da je Maribor nekoč izredno gospodarsko močan že vemo, zelo močna je bila v Mariboru nekoč tekstilna industrija z njo pa tudi Josip Hutter. Tovarna Josip Hutter in drug je bila ustanovljena leta 1926 v sodelovanju z podjetjem Wenzel Hoffelner. Podjetje je v začetku obratovalo s tovarno hlačevine, nato pa so bile zgrajene še ostali pomembni deli tovarne, kot sta predilnica, tovarna sukanca, tkalnica za svilo. Podjetje je leta 1940 zaposlovalo že 1600 delavcev.

Hutterjev blok in Hutterjeva kolonija

Jospi Hutter je med zaposlenimi vedno veljal za moža s podjetniško žilico, a ob enem visoko razvito socialno odgovornostjo do ljudi. To se kaže predvsem v tem, da je vedno iskal načine za modernizacijo delovnih procesov in pa v tem, da se je stanovanjske problematike svojih zaposlenih lotil tako, da se je odločil za izgradnjo stanovanj, ob enem pa je omogočal ugodna posojila za vse tiste, ki so se odločili hišo zgraditi sami. 

Po zaplembi premoženja je Hutterjev blok prešel v družbeno last, še danes pa zaradi lege in modernosti velja za enega prestižnejših stanovanjskih okolij. Ker pa Hutterjev blok ni bil dovolj, je leta 1937 na Pobrežju nastala tako imenovana Hutterjeva kolonija dvajsetih hiš. Stanovanja so imela pokrit vetrolov, predprostor, stranišče, kopalnico poleg tega pa je vsaka hiša imela tudi svoj vodovod, električno napeljavo in izplakovalna stranišča. Poleg vsega že omenjenega pa si je Hutter na Pohorju zgradil sodobno počitniško vilo z lastno proizvodnjo električne energije.

Josip Hutter – človek, ki je pomagal vsem

Hutter je bil eden redkih mariborskih industrialcev, ki je svoje delavstvo obdaril za božič, veliko noč in za 1. maj. Osnovno vodilo njegovega dobrodelnega delovanja je bilo: "Bogastvo mi ni privilegij, temveč dolžnost za pomoč šibkejšim". Denar in pomoč pa ni zagotavljal samo zaposlenim ampak je podpiral tudi vrsto slovenskih organizacij, dobrodelnih ustanov in podobno. Tako je na primer pomagal pri gradnji Seniorjeva doma, čeprav je stal blizu njegove počitniške hiše, kasneje imenovane Ribniška koča. S svojimi sredstvi pa naj bi Hutter pomagal tudi pri gradnji kopališča Mariborski otok.

Moderna vila v mestnem parku

Leta 1927 se je družina Hutter odločila, da si svoj dom uredi v Mariboru. Kupili so vilo v Mestnem parku, hišo porušili in zgradili novo. Vilo, ki stoji še danes, je družina s tremi otroki delila še s sobarico, kuharico in hišnikom. 

S pričetkom vojne je hišno najprej zasedel nemški oficir, po vojni ruski general, kasneje pa še ruska varnostna služba. Družini so tako omejili prebivanje na eno nadstropje, kasneje pa so celotno vilo z vsem premoženjem zaplenili družino preselili v Hutterjev blok, kjer je dobila stanovanje. Družina se je kasneje preselila v Avstrijo.

FOTO: Industrijska pešpot 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
dejanm (nepreverjen)

danes ni več tako velikega človeka

Starejše novice