Družinska vrtnarija Tement je svoj prostor pod soncem našla v Dvorjanah, nekje na polovici med Mariborom in Ptujem. Obiskovalce ne navdušujejo le čudovite rastline, pač pa tudi psa, kokoši in pav.

Ob vstopu v vrtnarijo je takoj opaziti, da je drugačna, sodobna. Vodi jo namreč mlada krajinska arhitektka Klementina Tement, ki je vrtnarijo mladim približala tudi s pomočjo družbenih omrežij, na katerih redno objavlja fotografije in posnetke malega raja.

Vrtnarija je družinski zaklad: »Vsakega izmed nas delo z rastlinami izjemno veseli, še pomembneje, imamo znanje, izkušnje in tradicijo že 28 let. Zato energije v to, da bi izstopali ne vlagamo na kak poseben način, delamo to, kar najbolje znamo in vsak dan znova nas to osreči, ostajamo zvesti sebi.«

Dodaja, da je to »edini recept v našem zelenem poslu. Pri družinskem podjetništvu je vedno zapletena zgodba, najprej se z obema rokama otepaš toliko dela in skrbi, kot sta ga imela starša, kasneje pa ugotoviš, da je to del tebe in enostavno ne moreš brez. Tako bi na hitro povzela mojo zgodbo.«

Krajinska arhitektka Klementina Tement

Starša sta bila Klementini najboljša mentorja

Mlada arhitektka je poudarila, da se ji zdi pomembno razvijati lastne korenine: »Da začnemo na začetku, torej se na vrtnariji naučiti najosnovnejših nalog in kasneje po stopničkah navzgor. Z znanjem in pridnim delom. Mentorja mama in oče sta bila najboljša možna izbira.«

»Ta ljubezen do rastlin in oblikovanja zelenih površin je v meni tlela od nekdaj, od prvega razreda dalje, ko smo po travnikih nabirali in spoznavali avtohtone rastline. V gimnaziji sem pa že nekako vedela, da je zame študij krajinske arhitekture. Še zdaj se spomnim, da so vsi prvič slišali zanj, kar pove veliko o poznavanju tega vse bolj priljubljenega in nujnega poklica za prihodnost,« o svoji odločitvi za študij pravi Tementova in dodaja:

»Sama ljubezen do rastlin in hortikulture je bila za prve projekte odlična odskočna deska, redno delo na domači vrtnariji je obrodilo sadove. Iz prve roke vzgojiti rastline iz sadike, semena ali podtaknjenca je nekaj posebnega. In ko znaš svetovati in postaviti stvar na pravo mesto, potem je rezultat lep vrt.«

»S krajinsko arhitekturo se ukvarjam v mesecih, ko je na vrtnariji konec spomladanske sezone in v zimskih mesecih. Vrtovi se v največji meri zasajajo zgodaj spomladi ali jeseni, takrat se rastline najlepše vrastejo in pripravijo za naslednjo sezono,« je še razkrila Tementova.

Vrtnarstvo Tement še posebej navdušujejo redkeje videne rasline

»Stranke vedo, da imamo radi posebne, redkeje videne rasline, ki jih ponudimo vsako leto druge sorte. Zelo priljubljene so že skoraj pozabljene stare sorte rožnkrautov, fajglov, potonik, perunik, kar je super, saj so to neobčutljive rastline, ki s svojimi cvetovi razvajajo še tiste nabolj zahtevne in željne nostalgije.«

»V naših nasadih se zmeraj najde užitno cvetje, uporabna zelišča ali kar sadne sadike. Kiviji in akebiji so tiste vzpenjavke, ki delujejo dekorativno, hkrati bodo obrodile sadeže, nasadi z njimi so bili letos najpogostejši, saj se odlično znajdejo s cvetočim balkonskim cvetjem ali zelišči. Sploh mlajše stranke so tiste, ki imajo rade takšne užitne kombinacije,« še dodaja.

Svetujejo, katere rastline so najbolj primerne za določeno okolje

»Ker nismo tista tipična vrtnarija, želimo predstaviti kombinacije, ki so primerne za naše okolje, se barvno skladajo s fasado ali ostalimi barvami, in bodo vztrajno cvetele ali zelenele. In tukaj je prednost lokalnih vrtnarij, od lastne vzgoje do svetovanja in kasneje pomoči pri vzgoji rastlin. Že ob samem nakupu se trudimo dati ali na tablice z imeni rastlin zapisati vse najpomembnejše informacije o rastlini,« pojasnjuje mlada krajinska arhitektka.

»Babice niso zastonj govorile, da se je treba z rastlinami pogovarjati.«

Priznava, da je »največ težav zagotovo z zalivanjem. In slednje je ključno za uspešno rast rastlin in preprečitev razvoja bolezni. Babice niso zastonj govorile, da se je treba z rastlinami pogovarjati. Metafora, ki si jo v praksi razlagamo kot opazovanje rastline, poskus, ali je prst res izušena tudi pod površino, dvig korita ali lonca …«

Dodaja še, da »ob vsej dostopnosti rastlinskega gradiva, izboljšanih sortah enoletnic in trajnic, ki so na voljo, ni poletja brez bujnih, zelenih ali cvetočih nasadov. Možnosti? Neomejene. Užitno, malo cvetočega, dišeče, morda le dekorativni listi, pri katerih ni smetenja cvetov na sosednji balkon, ali poletna mešanica cvetov tisoč in ene rastline. Če dojamemo prostor kot celoto, bomo oblikovano naravo – vrt – ustvarili po svojih potrebah. Ne glede na kvadraturo, ki nam je na voljo.«

Kako na vrtu ustvariti zasaditev, ki bo vzbujala občutek umirjenosti?

Tementova ne skriva, kakšna je rdeča nit zasaditvenih načrtov: »To so sorte rastlinskega gradiva v različnih kombinacijah in združbah, premišljeno zasajene in razporejene v prostoru, glede na letni čas, ki narekuje vizualne silhuete v skladnem, ponavljajočem se vzorcu. S ponavljanjem istih rastlin in vzorcev na vrtu bomo v prostoru ustvarili kohezijo, ki bo vzbudila v nas občutek umirjenosti, ker se vse pogosteje radi zatečemo v mirne zelene kotičke je to pomemben dejavnik.«

Ob zasaditvi vrta moramo biti še posebej pozorni, da na njem ni zmede: »Zgodi se, da vrtovi postanejo kaotična zbirka želenih rastlin, ki so brez premisleka postavljene v prostor. Da bi se temu izognili, moramo narediti načrt. Nabor vrst je neskončen, vendar upoštevajoč naravne dejavnike, prostor in želje posameznika, hitro skrajšamo seznam rastlin. Sicer pa v sodobnem vrtnem oblikovanju pravila že nekaj časa bledijo, tudi okus posameznika ni diskutabilen, da vrt služi namenu, je tisto, kar šteje.«

Krajinska arhitektka pri novogradnjah pogreša predvsem »več razmisleka o vrtu, vedno znova sem presenečena, kako majhen proračun se povečini nanameni zelenim površinam, ki so namreč ključne za kakovostno bivanje. Še bolj zaskrbljajoča je skrb za naš javni zeleni prostor, kjer je marsikje čas gladko povozil odgovorne. Na naših ulicah prepogosto gledamo zastarele in drage rešitve sort sezonskega cvetja, ki se iz leta v leto izkažejo za nič kaj posrečene.«

Dela na vrtnariji med sezono ne zmanjka

Tementova priznava, da na vprašanje o delovnem času težko odgovori: »Več kot sedem mesecev smo na vrtnariji prisotni od 5. ure zjutraj in v pozne večerne ure. Naša hiša, vse puhaste in perutninaste živali, psa Luna in Dilma, vse je zraven vrtnarije. Tukaj okrog se vrti naše življenje. Sezonsko delo je tisti manj hvaležni del, ker vzgajamo rastline sami, prehitimo letne čase za vsaj tri mesece. Tako je pri nas v februarju že vse polno lončkov, ki bodo za stranke pripravljeni v marcu, aprilu in maju.«

Na vrtnariji tako obiskovalcev ne navdušujejo le rastline, ampak tudi psa, kokoši in pav: »Ker smo izjemno kritični do uvožene hrane, se trudimo biti samooskrbi z zelenjavo in jajci, ostale izdelke poiščemo na sosednjih kmetijah. Pavi, zajci, kokoši so odlični kosci naših visokih, cvetočih travnikov. Hkrati pa očarajo velike in majhne otroke, ko pridejo na vrtnarijo po sadike. Orpington kokoši požanjeno največ pozornosti s svojim obilnim perjem. Zelene jajce, ki jih ljudje navdušeno komentirajo na družabnih omrežjih so pa plod auracana sorte.«

Vsako leto organizirajo tudi vodstvo med rastlinami in živalmi: »Naši vrtovi, zelena posest z vsemi živalcami se enkrat na leto postavi na ogled tistim, ki jih to zanima, naredimo eno pot po vrtnariji in naših vrtovih - zelenjavnih in okrasnih. Redno objavljamo fotografije sadik in zelenjave iz družinskega vrta, to je stalnica že nekaj let.«

Veliko zemlje ali večja posest nista več predpogoj za doma pridelano hrano

»Pri delu z rastlinami se nenehno učimo in preizkušamo takšne in drugačne pristope, zato vedno radi podelimo zelene novice s širšo množico. Ker se zadnje čase tempo življenja strmo vzpenja, so velike spremembe v navadah tudi na našem področju. Vrtovi in nasadi postajajo okrasni in oskrbni hkrati,« še dodaja.

Poudarja še, da »vse več zelišč in ostalih uporabnih rastlin krasi balkonska korita in nasade. Veliko zemlje ali večja posest ni več predpogoj za doma pridelano zelenjavo, sadje ali zelišča. Ponujamo sadike takšnih sort, da kljub hitremu načinu življenja uspešno in brez stresa poskrbimo še za zelene kotičke. Tudi čez poletje je vrtnarija polna trajnic, sončnih hortenzij, dipladenij in seveda nepogrešljivih zelišč.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice