Monika Pemič in Primož Premz bosta predstavila gradnjo in prvotni izgled mariborskega Narodnega doma.

V sredo, 25. oktobra, bosta v Veliki dvorani Narodnega doma odpredavala umetnostna zgodovinarka Monika Pemič in Primož Premz, založnik, galerist in zbiralec mariborskega domoznanskega gradiva.

V Univerzitetni knjižnici Maribor je namreč na ogled razstava ob srebrnem jubileju Umetniškega kabineta Primoža Premzla, zato bo tudi sedaj predstavil javnosti svoje fotografske zaklade. Raziskovalka Hamburške fundacije za pospeševanje znanosti in kulture Monika Pemič pa se mu bo pridružila, saj ji je v Pragi v arhivu Narodnega tehničnega muzeja uspelo najti preko 140 originalnih skic in načrtov, avtorja slavnega arhitekta Jana Bedřicha Vejrycha (1856–1926).

Predstavila bosta gradnjo in prvotni izgled mariborskega Narodnega doma, saj bo minilo 120 let, ko je konec leta 1897 direktor mariborske Posojilnice in idejni oče Narodnega doma sporočil: »Narodni dom smo srečno spravili tudi pod streho«. Šlo je namreč za njihov velik podvig in ker ob vselitvi niso pripravili velike slovesnosti, kot je bilo to v navadi podobnih primerov drugod, beležimo več »rojstnih dni« te pomembne stavbe. 

Ferdinand Weitzinger, Narodni dom Maribor, gostilniška soba, 1899–1903

Spomenica s podpisi zaslužnih članov stavbinskega odbora, posojilničnega ravnateljstva in nadzorstva, ki se je ohranila v jabolku kupole, je datirana z 10. julijem 1898. Jeseni tega leta je bilo poslopje toliko dokončano, da se je oktobra vanj kot prva vselila Posojilnica, ki je 26. februarja 1999 priredila svoje prvo zborovanje v novi stavbi. Istega leta se ji je pridružila Čitalnica.

Časopisna napoved prve večerne prireditve na velikem odru je zvenela zadržano: »Slovanska Čitalnica v Mariboru je sklenila, prirejati na odru 'Narodnega doma' v Mariboru po možnosti gledališke večere. Prva predstava bo v četrtek, 30. novembra [1899] [...].« 

To je bila prva javna prireditev, zato sta ob tej priložnosti lokalna časnika Südsteirische Post in Slovenski gospodar poročala »[o]tvoritveni slavnosti«. Od tedaj dalje so v dvoranah stekle prireditve, tako da se je v začetku leta 1900 neumorni Glančnik lahko že pohvalil: »V našem ‚Narodnem domu' začele so se gledališčne predstave in druge veselice, z vspehom kateri se more zmatrati ugodnim [...].« 

Ferdinand Weitzinger, Narodni dom Maribor, velika dvorana, 1899–1903

Primožu Premzlu je uspelo v Salzburgu na dražbi starih fotografij avkcijske hiše Weissenböck pridobiti reprezentančni foto-album Ferdinanda Weitzingerja. Priznani štajerski fotograf, ki o njem hrani podatke tudi dunajska Albertina, je v Mariboru deloval med leti 1878 in 1901. Sodeč po fotografijah, ki so bile delno objavljene v Mariborskih vedutah (Maribor 2004), in po teh iz albuma, je Weitzinger najpomembnejši dokumentarist Maribora 19. stoletja

Vse do leta 2004, ko je Primož Premzl v delu Mariborske vedute objavil prvi Weitzingerjev posnetek Narodnega doma, na katerem so jasno vidni ostanki poslikave zunanjščine, je veljalo, da je bila stavba tako zunaj kot znotraj monokromna. Weitzingerjeve fotografije, ki so izredno kakovostne, pa kažejo, da so bili tako zunanjščina kot tudi osrednji prostori – od vhodne veže in restavracijskih prostorov do velike dvorane – v celoti poslikani. 

To podobo dopolnjujejo tudi detajlne skice in načrti, ki jih hrani arhiv Narodnega tehničnega muzeja v Pragi, medtem ko je tozadevno gradivo v Pokrajinskem arhivu v Mariboru nepopolno in v precej slabem stanju. V praškem arhivu je Moniki Pemič, ki hkrati na Univerzi v Hamburgu zaključuje doktorat o narodnih domovih na Slovenskem, uspelo odkriti obsežen svitek o mariborskem Narodnem domu. V njem je ohranjenih blizu 140 skic, načrtov in risb, ki dokumentirajo nastajanje mariborske stavbe, ki med slovenskimi nima primere.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice