FOTO: Pležuh Selniški
»Naveličani enoličnega sankanja?« Preizkusite se v vožnji s pležuhom.

Prve naj bi si prebivalci Selnice ob Dravi in obronkov Kobanskega, od koder naj bi tudi izvirali, izdelali kar sami. Na podnožje oziroma ukrivljeno desko neuporabnega soda so pritrdili dva stebrička (čoka), ju povezali z deščico oziroma sedežem (zicem) in mu pritrdili krmilno palico (rido). 

Kraj, leto in izdelovalca prvega je zaradi pomanjkanja zapisov v vaških kronikah težko določiti, a selniški pležuh naj bi bil star že več kot sto let. Karin Gradišnik v svoji študijski nalogi Pležuh v Selnici ob Dravi zapisuje, da naj bi takšnega, kot ga poznamo danes, izdelal v 60. letih prejšnjega stoletja selniški mojster Andrej Volmajer, po domače Ilga. Služili pa niso le zabavi, temveč tudi vožnji v dolino in po opravkih. 

Mariborčani zanj radi uporabijo besedo 'pok', ki izhaja iz nemške 'ski-bockerl'. Izraz pležúh pa pojasnjuje Slovenski smučarski slovar, in sicer kot »nekdaj leseno ljudsko sankaško-smučarska pripravo s kratko smučko in sedežem, ki se je krmarila z držalom za roke in s podrsavanjem s čevlji«. Z izrazom se je ukvarjala tudi dialektologinja Zinka Zorko in ga – zaradi nizkosti vozila – povezala z glagolom 'plezati', pležem.

Danes udobnejši in hitrejši ...

A naš sogovorec inženir lesarstva Alen Lep pojasnjuje, da se je zaradi želje po doseganju večjih hitrosti pležuh nekoliko spremenil. Na prvem modelu namreč sedalo ni imelo naklona, zaradi česar je bila vožnja težja, prav tako pa tudi ne dvojne smučke in je bil zato manj vzdržljiv. Lepu je prvega izdelal dedek, po vzoru tistega pa je izdelave svojega lotil pred šestimi leti. 

»V Selnici ob Dravi si je večinoma vsak sam izdelal svoj pležuh, ker pa imamo doma mizarstvo že četrto generacijo in na stroje zna delati tudi dedek, prav tako pa ima rad svoje vnuke, je meni, bratu in dvema bratrancema izdelal svojega. Izdelava prvega pležuha v moji režiji je bil moj prvi mizarski izdelek. Ugotovil sem, da mi je izdelava všeč in zaradi tega se mi je porodila ideja, da bi jih lahko začel izdelovati tudi za druge.«

V času študija je pričel razmišljati o lastni blagovni znamki z imenom Pležuh Selniški. Ob tem si je zamislil tudi različne modele: od preprostih, ki jih mora še kupec z barvanjem ali oblazinjenjem dokončati sam, do takšnih že izpopolnjenih. 

Alen Lep danes trži s kar sedmimi različnimi modeli.

Naveličani enoličnega sankanja? 

Vožnja s pležuhom je »nekakšna mešanica smučanja in sankanja: sediš, a imaš zaradi robnikov smuči podoben nadzor kot pri smučanju, zato lahko posledično z nagibanjem v levo in desno dosežeš enak učinek,« pojasnjuje Alen.

»Zaustavljanje se lahko vrši z nogami, padcem ali pa z naglim nagibom v željeno stran – kot pri smučanju.«

Medtem ko so nekoč fantje s pležuhi priredili pravo pošolsko zabavo, pa se dirke odvijajo tudi danes. Aktualne potekajo na Urbanu nad Kamnico, v Ribnici na Pohorju ter na Preseku v Lovrencu na Pohorju. Na zadnjem se je pred 300 gledalci pomerilo kar 60 tekmovalcev, leta 2011 pa je se je prvenstva Red Bull pležuh 4 cross na Mariborskem Pohorju udeležilo kar 124 tekmovalcev.

Največjo neuradno hitrost so zabeležili na nočni smuki s Pohorja preko GPS-a na telefonu, in sicer 117 kilometrov na uro mimo koče Luka.

Če bi se želeli preizkusiti v zabavni vožnji s pležuhom, lahko nizkocenovnika, ki ga boste morali dokončati sami, dobite že za 30 evrov, a dokončanega višjecenovnika pa boste morali primakniti še enkrat toliko.

Za še dodatno oporo, večji naklon in lažjo vožnjo priporočajo pri Pležuh Selniški staff pležuh ali pa prvorazrednega, ki ima osrednji del narejen iz enega samega kosa, ob tem pa še dodatno ojačano smučko. Poleg Rebull in reprezentančnega pležuha Lep ponuja še dirkalnega, s katerim lahko zaradi carving smučke dosežete do kar 120 kilometrov na uro, zanj pa je treba odšteti 150 evrov.

A v kolikor bi se želeli preizkusiti v vožnji, a ne poseči po nakupu, je v Ski & Bike Shop-u pod pohorsko gondolo na voljo za izposojo kar 30 pležuhov. A velja omeniti, da je vožnja z njimi v smučarski sezoni dovoljena le ob določenih dnevih in poznih urah, saj so zaradi globokih sledi, ki jih puščajo za seboj, lahko nevarni za smučarje.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice