V začetku tega tedna se je na Gregorčičevi ulici v Mariboru zrušil spodnji del Čeligijevega stolpa, edinega še stoječega obrambnega stolpa v Mariboru. Ta je sedaj že deležen obnavljanja. 

Zrušilo se je približno 20 kvadratnih metrov zunanje kamnite stene, k sreči pa tistega dne v neposredni bližini ni bilo sprehajalcev in parkiranih avtomobilov. Kvadratasti srednjeveški obrambni stolp se je začel sesedati zaradi dotrajanosti in zanemarjenosti.

Del obzidne stranice ob Črnem stolpu je bil ohranjen vse do leta 1990, ko je ob gradnji stanovanjskih blokov investitor podrl še zadnje ostanke zahodnega dela severnega obzidja. Območje okrog stolpa je ostalo neurejeno in še vedno čaka na primerno prezentacijo, ki bi stolp pomembno umestila v prostor in mu povrnila vsaj del nekdanjega pomena.

Stanovalci vložili motenjsko tožbo, danes blatna krajina

Danes je tam parkirišče, ki se ob dežju spremeni v pravo blatno krajino. Do leta 2016 je Čeligijev stolp kazil pogled tudi z dotrajano in luknjasto streho iz katere je celo raslo majhno drevo. S krovskimi deli je mariborska občina tega leta manjkajoče strešnike nadomestila z novimi, predvsem zato, da bi preprečila nadaljnje zdrse strešnikov s strehe na tla, ki so ogrožali mimoidoče.

V preteklosti sta se v to smer zgodila vsaj dva večja poskusa. Prvi je na tej lokaciji predvidel novo Lutkovno gledališče, za katerega se je zelo zavzemal znani mariborski lutkar Tine Varl. Slednje je kasneje našlo svoje mesto ob reki Dravi. Drugi poskus pa je nastal na pobudo četrtnega svetnika Boruta Ambrožiča ml., ki je dal leta 2006 pobudo za ustanovitev delovne skupine za revitalizacijo Čeligijevega stolpa.

Poskus vzpostavitve mikro pravnega muzeja, za katerega bi se lahko izkoristila evropska sredstva, se ni izpeljal, tudi zaradi vložitve motenjske tožbe stanovalcev bloka v Gregorčičevi ulici 29, ki so bili prepričani, da zemljišče ob Čeligijevem stolpu kljub dejstvu, da je kot zemljiškoknjižna lastnica vpisana mariborska občina, pripada njim.

Obnova že v polnem teku

Objekt sta si ogledala statik in operativni vodja gradbišč, naslednji dan pa se je že začela sanacija. Kot je pojasnil podžupan Maribora Gregor Reichenberg, je najpomembnejša naloga sanirati obstoječe stanje in zagotoviti, da bo objekt varen za okolico in ljudi. »Maribor je ponosen na vse štiri stolpe na neki latentni ravni, v realnosti pa v proračunu za Čeligijev stolp nimamo sredstev,« je priznal podžupan in izpostavil nemoč pri konkretnejšem ukrepanju v kratkem času. Sanirati bo tako treba tudi streho, a zaenkrat bodo z najnujnejšo sanacijo zgolj preprečili nadaljnje intenzivno propadanje.

A kljub temu so v igri določeni projekti, ki so že odobreni s strani zavoda za varstvo kulturne dediščine. Govora je predvsem o projektu mikro pravnega muzeja, v katerem so bile predvidene mučilnice, in o vsebinah o turških vpadih, ki so zaznamovali mesto.

Hitro ukrepanje župana in strokovnih služb. pozdravlja tudi Ambrožič, saj se je po ogledu statika in operativnega vodje gradbišč v četrtek že začela sanacija, ki so jo bližnji stanovalci in mimoidoči zaznali ta vikend. 

Čeligijev oz. Tscheligijev stolp je še edini stoječi obrambni stolp v Mariboru. Gre za kulturni spomenik, zaščiten z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor. Stolp kvadratne oblike je eden izmed petih stolpov severnega mestnega obzidja, ki so ga meščani zgradili leta 1460.

Mariborsko mestno obzidje je nastalo med letoma 1255 in 1275, kmalu potem, ko je Maribor pridobil status mesta. Prvotno obzidje je bilo okrog osem do deset metrov visoko in približno meter debelo. Prvotno obzidje iz 13. stoletja še ni imelo stolpov, le te so zgradili šele od 14. stoletja naprej. Zaradi grožnje vpadov Turkov, je v nastala vrsta obrambnih stolpov na najbolj izpostavljenima severni stranici in jugovzhodnem vogalu obzidja, od katerih sta se do danes ohranila le še Židovski stolp na jugovzhodnem vogalu in Čeligijev na skrajnem zahodnem delu nekdanje severne stranice obzidja.

Ime Tscheligijev stolp je dobil po mariborskih pivovarjih Tscheligijih, v preteklosti pa so mu pravili tudi smodniški ali črni stolp. Ime Črni stolp je dobil, ker je bil v času, ko je bil v lasti podjetja Talis, v njem več let skladišče premoga. V 18. stoletju je v njem začela obratovati prva mariborska pivovarna. Stoji med stanovanjskimi bloki na Gregorčičevi ulici 29 in 37.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice