Tudi na pokopališčih v Mariboru poleg sveč in cvetja lahko kupite še kaj sladkega za pod zob. Na policah bodo sveče in ikebane že jutri zamenjali Rudolfi in novoletne lučke.

Obeleževanje smrti izvira že izpred stoletij, vprašanje je, kdaj pa smo pričeli kupovati sveče, kot so Robi, Blaž in Mojca Super, ter se drenjati v dolgih vrstah, medtem ko segamo po pokovki?

Dan mrtvih poznamo že od starih Keltov, ki so v petem stoletju pred našim štetjem praznovali samhain. Zanje največji praznik je označeval konec poletja in zimo kot začetek novega zemeljskega cikla. Kelti so se s praznikom zahvalili za poletno letino, ki so jo v pričakovanju zime že skladiščili in poskrbeli za zakol živali, saj mraza ne bi preživele.

Največja skrivnost tega praznika je prav njegova mistična narava. 31. oktobra pa naj bi bila tančica med svetom živih in mrtvih najtanjša. Zato so v tem obdobju opravljali tudi razne okultne rituale, v katerih so skušali vzpostaviti stik z umrlimi. Šele kasneje – s prehodom v rimski svet – se je praznik prestavil na prvi november in preimenoval. Seveda se je čas prilagal prazniku in obratno, dokler ni Cerkev uvedla spomina na mučence, kasneje svetnike.

Nadomestitev krščanskega simbolizma s civilnim

V drugi polovici 3. stoletja je Cerkev uvedla javno čaščenje spomina na mučence, kasneje na svetnike. Nato so prvi november so preimenovali iz »vsi sveti« na »dan spomina na mrtve«, saj je šlo za nadomestitev krščanskega simbolizma s civilnim, in ga uzakonili leta 1991.

Kljub temu, da gre za skoraj enak praznik – kot tisti iz zgodovine in »časa poganstva« – pa smo pozabili na pomen poklona. Praznik se je skomercializiral do te mere, da že mesec poprej trgovine množično ponujajo sveče in ikebane, televizijske reklame pa postrežejo z akcijskimi cenami nagrobnih okrasov. Zaradi navala na pokopališča, ki se zgodi 1. novembra, so organizirani številni posebni prevozi, ljudje pa stojijo v vrsti in nervozno zapravljajo. Gre za kolektivni pritisk po ureditvi grobnega mesta in tendencah, ki izvirajo že iz rahlega bahaštva.

Z množično nabavo in prižigom sveč smo že tako obremenili okolje, da rabimo vsakoletna opozorila k zmanjšanju, po pokopališčih pa se je pričela prodajati še sladkorna pena, praženi mandlji, pokovka, piškoti in lizike, pred letom ali dvema pa naj bi v Mariboru prodajali celo balone. V spomin na pokojne.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice