Predstavniki Magne in občine Hoče - Slivnica mirijo: Magna ne prinaša okoljevarstvene katastrofe. Ljudje pa so na okopih.

Včeraj popoldne se je v prostorih Kulturnega doma v Hočah zbrala nepregledna množica ljudi, ki so čakali na odgovore predstavnikov občine in Magne glede okoljevarstvenih problemov, sečnje Rogoškega gozda, nadomestnih kmečkih območij pa tudi zaposlitve. Zaznati je bilo precejšnje nezaupanje v predstavnike, zbrane na govorniškem odru, z eno izjemo – največji aplavz je požel mladi Simon Žlahtič iz Civilne iniciative Rešimo Rogoški gozd. Velja omeniti, da se prav nihče v dvorani, ki je zastavljal vprašanja, ni strinjal s sečnjo gozda. Ne nadomestnica direktorice zavoda za zaposlovanje, ne poslanec, ne inženir strojništva, ki prihaja iz vrst okoljevarstvene organizacije in prav nobeden izmed vrst krajanov.

Realno oceno o vplivih na okolje je nemogoče dobiti

Odgovori govornikov za odrom po pričakovanjih niso uspeli pomiriti zaskrbljenih in jeznih krajanov. Razlage tematike so se lotili precej pavšalno, saj so mnogi odgovori dopuščali še mnogo odprtih vprašanj. Sicer ne tajijo, da se odpadnemu zraku, odpadnih vodah in hrupu ne bo mogoče izogniti, pa vendar količinsko naj ne bi vplivali na zdravje ljudi. Po drugi strani pa je direktor podjetja E-net okolje Jorg Hodalič nerodno pojasnil, da v Sloveniji pravzaprav ne premoremo strokovnjakov in inštitucij, ki bi podale realno oceno o vplivu pričakovanega onesnaževanja okolja na zdravje ljudi. Četudi vsi ti količniki v praksi naj ne bi presegali mejnih količin – predpisane so namreč količine, ki predvidevajo najslabše možne scenarije – pa so okoljska poročila izdelana le za prvo fazo projekta, medtem ko so predvideni večji vplivi na okolje v prihodnje še neznanka.

Pa vendar sta tako predstavnik Magne v Gradcu Wolfgang Zitz kot Hodalič mirila, da obstajajo takšni obrat navsezadnje tudi v Revozu in Gradcu, kjer pa zaenkrat ne pričajo o negativnih vplivih na okolje in ljudi.

“V lakirnici sem delal 17 let in kot vidite, še vedno stojim živ pred vami,” je komentiral Wolfgang, ko je zaskrbljena krajanka povprašala glede zdravja delavcev v lakirnici.

Na vprašanje, zakaj potem še ene takšne lakirnice ne zgradijo v Avstriji, je odgovoril, da to ni potrebno, saj jo že imajo. Avstrijci prav tako obljubljajo najbolj moderiziran obrat oziroma tako imenovano zeleno lakirnico, ki bo poskrbela za najbolj učinkovito preprečevanje negativnih vplivov na okolje.

Prišlo bo do uničenja naravnega habitata

Kot je bil jasen Hodalič, bo do uničenja naravnega habitata zagotovo prišlo. A tega ni mislil v negativnem kontekstu ogorčenja, saj je že v naslednjem dihu dejal, da “se narava uporablja kot izgovor za ustavljanje projektov.” Predvidena je denimo izguba 15,5 hektarjev gnezdilnega habitata pribe, ki gnezdi večinoma na njivskih površinah Dravskega polja. A nič ne de, za Hodaliča je to postranskega pomena.

“Glede na to da imajo ptice krila, to ne bi smel biti problem,” je dejal v nonšalantnem tonu, v dvorani pa je završalo.

Odvzeli bomo zemljišča, ki čistijo zrak in vodo

Celotna površina načrtovanega projekta je ocenjena na 94.1593 kvadratnih metrov, od tega je najboljših kmetijskih zemljišč 769.689 kvadratnih metrov. Kot smo že pisali, je predvidenih več nadomestnih zemljišč, ki bi pokrila izgubljeno škodo da kmetijska zemljišča – odpadlo naj bi območje pod Čreto, območje Hotinskih ribnikov, gramoznice Darsa pa tudi 66 kvadratnih metrov Rogoških gozdov. Začuda med govorci ni bilo slišati, kako so informacije o sečnji 66 hektarjev lažne, češ da bi naj šlo le za dobrih 8 hektarjev, četudi so vseskozi zagotavljali, da gre za napihovanja realnih podatkov in pačenja slike. Kot je tokrat ponovno poudaril Simon Žlahtič iz Iniciative rešimo Rogoški gozd, vsekakor niso proti gradnji Magne in novim delovnim mestom, so pa proti nesmiselnim rešitvam, kot je sečnja gozda. Kot je poudaril, ima Rogoški gozd, ki je umeščen v območje Nature 2000 – ekološko pomembnega območja – veliko dobrobiti, na katere pozabljamo, med drugim čisti vodo in zrak, ki je na tem območju zaradi letališča, bližine avtoceste in novo nastajajočih industrijskih con že tako onesnažen..

“Sedaj pa bomo nadomestna zemljišča iskali na območjih, ki so rešitev teh zagat,” je bil kritičen.

Namesto gozda naj se uporabijo degradirana zemljišča tik ob obratu

Zato na Iniciativi predlagajo, da se sečnja gozda zaenkrat ne izvede; naj se raje počaka na gradnjo Magne in če bo kdaj pozneje na voljo kakšno drugo nadomestno zemljišče, se raje uporabi tisto. Pri tem je ciljal na že degradirana zemljišča z oznako EUP DP, ki trenutno samevajo v neposredni bližini novega Magninega obrata. Govorniki za odrom so se po tihem strinjali z Žlahtičevo idejo in dejali, da bodo apel poslali na Ministrstvo za okolje.

Tehtanje med zdravjem in delovnimi mesti je nedopustno

Tudi govornica Martina Belšak, ki je sedela med publiko, je gospode za govornim odrom povprašala o morebitnih merilnikih kakovosti zraka, ki bi jih po njenem morali namestiti tik ob lakirnici. Zaenkrat imamo tak merilnik le v Mariboru, četudi je po besedah župana občine Miklavž Lea Kremžarja zrak pri njih še bolj onesnažen. Župan se je spraševal tudi, čemu ni podatkov o okoljevarstvenih vidikih za preostale tri faze, češ da gre pri snovalcih projekta le za ciljanje na slepo. Odgovor gospoda za odrom je bil precej skop, saj teh podatkov naj ne bi imeli. Prav tako je Kremžar modro ugotovil, da živimo v času, ko je tehtanje med zdravjem ali delovnimi mesti nedopustno. Zaradi novih zelenih energetskih rešitev je prav zagotovo možno ustvarjati nova, človeku in naravi prijazna delovna mesta, ki ne prinašajo degradacije.

“Prepričal nas je izobražen kader”

Pri vprašanju, zakaj so se odločili za gradnjo v občini Hoče-Slivnica, je Zits pojasnil, da je bilo sicer primernih lokacij več, a jih je naposled prepričala bližina obrata v Gradcu, bližina letališča, ki je potrebno zavoljo prevoza raznih materialov, pa tudi zaradi tako izobraženega kadra v Sloveniji. Zadnja opazka je dvorani povzročila rafal smeha. Naposled je tudi namestnica direktorice Zavoda za zaposlovanje potrdila, da usposobljenega kadra za delo v Magni na Štajerskem res ni dovolj, a upajo, da jih bodo veliko lahko še dodatno izobrazili in usposobili za delo. In plača? Po njegovih besedah bi naj bile takšne, kot so tudi v drugih državah, kjer poslujejo. 

Poleg delavcev v lakirnici nameravajo zaposliti tudi visoko usposobljen kader, denimo strokovnjake za robotiko, strokovnjake na področju elektronike, ključavničarje, informatike, avtoličarje in podobno. Zitz je poudaril, da je njihovo podjetje letos dobilo status najboljšega zaposlovalca v Avstriji ter da trentno iščejo 2500 novih sodelavcev, ki prav tako v podjetje ne vstopijo z vsem potrebnim znanjem. Tudi sami jih morajo za delo še primerno usposobiti in podobno je pričakovati tudi pri nas.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice