Vir: Osebni arhiv
Štirje kolegi so se odločili, da se bodo s kolesi odpeljali na kavo. Kam? V Bratislavo.

Minulo soboto, so ob 8. uri zjutraj 220 kilometrov dolgo pot pričeli v Dokležovju. 

Denis Gumilar, Marko Gobec, Siniša Travolta Bardak in Rok Vnuk so ekipa, ki je potovala dva dni na kolesih iz Dokležovja vse do glavnega Slovaškega glavnega mesta Bratislave.

»Nismo profesionalni kolesarji, smo amaterji, to delamo za zabavo,« v smehu pove Rok. 

Ideja 'S kolesom v Bratislavo na kavo' je zrasla v glavah Denisa in Siniše.

»Seveda, ko sta to idejo prenesla v našo Viber skupino smo vsi s polnim elanom in željo, da premagamo to razdaljo katera je malenkost daljša od one okoli največjega jezera v Evropi, Balaton, (katero smo mimogrede premagali že dvakrat) potrdili in se začeli temeljito pripravljati.«

Sledili so pogovori o tem, kje bo potekala ruta, kakšna naj bo, kako se bomo vrnili, koliko kilometrov bomo naredili prvi dan in koliko jih naj ostane za drugi dan, kje bomo prespali ali v apartmaju ali hotelu, kaj vse je nujno potrebno vzeti na dvodnevno pot in tako dalje ...

»Vsak od nas je prevzel na sebe neko zadolžitev. Denis je bil naš 'financ minister' in navigator, Siniša za rezervacijo apartmaja, Marko je bil naš glavni sponzor (MG PRINT Marko Gobec) in je bil zadolžen za vidne in kvalitetne drese, jaz pa za organizacijo poti domov,« pove Rok. 

Priprava na pot. Vir: Osebni arhiv

V Dokležovju so nas pričakali nasmejani ljudje s polno mizo dobrot

»Dogovorjeni smo bili, da se dobimo v soboto zjutraj ob 8. uri v Dokležovju pri Denisu. Tam so nas pričakali nasmejani ljudje s polno mizo dobrot kot je za ta konec Slovenije znano že vsem po Evropi.«

Ob prihodu so začeli s s pripravljanjem koles, da bi bili na cesti kar se da vidni, saj so pričakovali veliko prometa.

»Po zaužitvi obloženih kruhkov, spite vode, kave in na koncu še nazdravljanje s »sveto« vodo za pogum smo krenili proti Madžarski, kjer smo tudi po prekolesarjenih 120 kilometrih prvič prespali.«

Naslednje jutro smo od apartmaja nadaljevali po Madžarskem skozi Avstrijo in končno po skupaj 11 urah 48 minutah 59 sekundah prevozili 236 km, s povprečno hitrostjo 20 kilometrov na uro, brez nezgod, zdravstvenih ali tehničnih težav na kolesih prispeli na Slovaško v Bratislavo in z veseljem spili tisto kavo.

Vir: Osebni arhiv
Vir: Osebni arhiv

Ko je cilj dosežen, je vse ostalo pozabljeno

»Če povzamem na kratko je bila pot pretežno ravninska brez večjih in zahtevnih vzponov z nekaj dobrodošlimi spusti. Srečanje z vozili je bilo (razen nekaj posameznikov) pohvalno saj ni bilo čutiti nobenega negodovanja do kolesarjev. Kolesarjev razen skozi mesta ni bilo veliko,« pove.

Vreme jim je dokaj dobro služilo.

»V bistvu smo imeli samo eno večjo ploho kateri smo se pa na srečo uspeli skriti v enega od lokalov na Madžarskem,« pravi Rok.

Vir: Osebni arhiv

Ljudje na poti in na mestih, kjer smo delali pavze, so bili prijazni in veseli našega obiska. Od ene do druge pavze smo se vozili približno slabih 30 kilometrov, stali smo približno vsako uro in pol, saj v malih vaseh niso imeli nobenih lokalov, kjer bi se lahko ustavili. Kolesarske poti in ostale ceste po katerih smo se vozili so bile lepo urejene tako, da ni bilo potrebno paziti ne luknje ali kaj podobnega, pripoveduje. 

»Domov smo šli s kombijem in v njem je bilo večkrat tiho saj smo se poglobili vsak v svoje misli in premlevali pot, ki je za nami, ker kot amaterjem v kolesarjenju ni lahko premagovati tako dolge poti, ko pa je cilj dosežen je vse ostalo pozabljeno,« zaključi. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice