FOTO: Vizualizacija galerijskega kompleksa na območju vojašnice, avtor Sanja Plantak
Mlada arhitektka Sanja Plantak predstavlja kako je skozi svoja študijska leta doživljala Maribor in zakaj je Maribor mesto duhov.

Sanja Plantak je podiplomska študentka arhitekture in pravi, da ne more mimo političnega slogana 'Maribor za vse', saj je Maribor res mesto z neverjetno pestrostjo skozi vso leto. Meni, da je študentski Maribor mesto duhov, kar jo boli tako poslovno, kot tudi osebno.

»Arhitekti smo tisti, ki okolici vpihnemo dušo in je naša naloga, da ljudem približamo  umetnost. Iz štajerske prestolnice ne moremo narediti ikoničnega mesta po zgledu Pariza in Dubaja, vemo pa, da je s svojimi naravnimi danostmi unikat,« pravi Plantakova.

»Drava bi povezala mesto v celoto«

Mlada arhitektka je mnenja, da mora voda biti za mesto kulturno in rekreativno sredstvo, ne pa, da je spregledana, ali pa celo uničena. »Drava je za Maribor tisti ključni element, ki bi povezala mesto v celoto, saj je vir energije ne le v fiziološkem smislu temveč tudi v psihološkem smislu; človek si želi tudi očesnega stika z njo, saj ga sprošča,« pove podiplomska študentka arhitekture. 

FOTO: Plavajoči otok v Mantovi, vir Contemporist

»Za dravsko nabrežje bi bila potrebna preobrazba iz ceste in parkirišč v raznolik javni prostor, ki bi bil namenjen rekreaciji, sprostitvi, druženju, povezovanju in trajnostnim oblikam prevoza. Z ureditvijo obale ter bližjemu stiku z vodo, bi lahko javne programe umestili tudi na gladino – koncerti, predstave, predavanja, projekcije. Plavajoč, premični otoki, splavi tako predstavjajo intimen, edinstven način zabave, česar so dober primer mesta Mantova, Lyon Chicago in Copenhagen,« razmišlja Plantakova.

FOTO: Nabrežje mesta Lyon, vir Fete des Lumieres

Središče mesta

»Pomembno se je dotakniti tudi delov, ki nimajo neposrednega stika z reko. Središče je izredno bogato tako s kulturološkega, zgodovinskega kot tudi arhitekturnega vidika. Zgradbe se prepletajo s trgi, parki in ulicami, le ljudi je potrebno privabiti nanje izven opravljanja obveznih storitvenih dejavnosti ali pa dnevnih migracij, da mesto zaživi.

Zgradbe so bogate z notranjimi atriji, ki so povsem neizkoriščeni, zapuščeni ali so celo postali parkirišče. Namesto tega bi morali zaživeti kot zelene oaze, namenjene različnimi programom, prireditvam ali pa delavnicam. Istočasno bi se atriji odpirali na ulice, trge in privabili k interakciji. Sedaj je to nemogoče, saj problematika mirujočega prometa krati želje po kvalitetnem prostoru,« še dodaja.

Slomškov trg preobremenjen s prometom

»Zelo dober primer je Slomškov trg, ki je preveč obremenjen z avtomobilskim prometom, da bi ga lahko višinsko poenotili. S postopno omejitvijo prometa, peš conami, intervencijskimi potmi in premišljenim mestnim prometom bi dosegli oživitev. Podoben primer je tudi Glavni trg s Koroško cesto, za katero ob zmanjšanju prometa zaenkrat še ni alternativne rešitve, vsekakor pa bi s tem izboljšali kvaliteto prostora,« meni Plantakova.

Sanja pravi, da je potrebno površine mirujočega prometa zasnovati na obrobju mesta, vendar mora pri tem biti ljudem zagotovljena  dobra tranzitnost do centra, da ga oživimo. Povezava obeh bregov Drave z brezplačnimi avtobusnimi linijami, bi omogočila obiskovalcem in prebivalcem, da spijejo kavo na prostranem trgu polnem zgodovinsko pomembnih in na oko prijetnih stavb, v katerih so v pritličju butiki in trgovine z lokalnimi izdelki.

»Sama sem mnenja, da je težko najti mesto, ki je atraktivno v vseh letnih časih in ponuja na tako mali površini toliko različnih dejavnosti ter znamenitosti. Zakaj si nebi ljudje za svoj aktivni vikend izlet izbrali center Maribora, nato pa z javnim prevozom, vštetim v cene vozovnic, obiskovali Pohorja, Areha, vedno zanimive tekme v Ljudskem vrtu. Resnično verjamem, da lahko z dobro premišljeno idejo, boljšo infrastukturo in urbanistično ureditvijo, združitvijo različnih strok, zasnujemo življenja polno mesto,« razmišlja podiplomska študentka arhitekture.

Zgodovinske stavbe z visoko vrednostjo

»Med študijem smo se  študentje arhitekture predvsem spraševali o ponovni zasnovi današnje propadle industrijske cone v Melju, kjer je bila ideja o umeščanju tehnološkega parka oziroma med drugimi tudi umetnostne galerije tekstilne industrije in muzeja za otroke.

Zanemariti ne gre zgodovinskih stavb, visoke vrednosti in kulturne dediščine kot je območje vojašnice na katero bi konkretno umeščali galerijo, pri tem bi združevali zgodovinske zgradbe s sodobnejšimi in bi nastal nov kompleks. Ideje bo zagotovo razumel domnevni mestni arhitekt, podžupan za arhitekturo in prostor Gregor Reichenberg. Pod njegovim mentorstvom je bilo na fakulteti izdelanih nekaj projektov za ureditev mariborskega Trga svobode,« dodaja.

FOTO: Vizualizacija tehnološkega parka v Melju, avtor Sanja Plantak

V Mariboru je potrebno narediti pečat, vendar ne na osebni ravni, bolje na mestni ravni, za dobro ljudi in kvaliteto prostora.

»Resnično upam, da bo novoizvoljeni župan Saša Arsenovič, znal prisluhniti mladi miselnosti in ji dal priložnost. Bistveno je vključevanje v projekte tako v lokalne kot tudi občinske  in možnosti realiziranje rešitev, ki ne bi ostale samo na papirju, zgolj zaradi lastnih interesov ljudi na vodilnih položajih. Verjamem, da lahko  Maribor postane mesto prihodnosti,« končuje Plantakova.

Sanja Plantak, foto Tilen Šoštarič in Matej Rus

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Dravski gusar (nepreverjen)

Koliko denarja toliko muzike, vedno so stvari povezane z denarjem, skoda da je na Arhitekturi tega niso naučili, pri njej gre pa za samopromocijo in nič drugega. Nabijanje lastnega ega.

A (nepreverjen)

Brez avtomobilov ni življenja v mestu. Razen par hipijev, se nihče ne bo spravil v center brez avta. Ukinit vse peš cone, pa bo mesto živo.

Tomi V. (nepreverjen)

Največji problem tega sveta so butasti lenuhi kot si ti. Se vidi, da si preveč ovohaval izpušne cevi ...

In reply to by A (nepreverjen)

Kritik (nepreverjen)

Ko omenjajo arhitekturo v MB se spomnim svetovno znanih MAREL ,ki so jih narobe obrnili . Zato palec dol vsem arhitektom v Sloveniji . Kogar kača piči ....

Starejše novice