Hiša na Koroški cesti in vogalu Gospejne ulice velja za najstarejšo še stoječo in ne preveč spremenjeno mariborsko meščansko hišo.

Objekt, ki še danes v mimoidoče dahne s svojim staromeščanskim dahom je bila zgrajena v 16. stoletju oziroma natančneje leta 1533.

Medtem ko je nekoč nadstropna vogalna stavba vseskozi gostila pekovsko obrt, pa je danes v njej krojaška delavnica in antiakvariat oziroma prodajalna s knjigami, v nadstropnem delu pa so tri stanovanja.

Zanimivo je, da so v 17. stoletju požari večkrat prizadejali mesto, medtem ko ta hiša ni nikoli (z)gorela, njenih stanovalcev pa ni prizadela niti kuga. 

Hiša, ki stoji na Koroški 24, naj bi tako štela 486 let; tako osrednji del fasade izdaja vse značilnosti tedanjega malomestnega gradbenega sloga. Najbolj poudarjen je fasadni pomol, ki stoji na dveh konzolah.

Poznogotsko vežo prekriva grebenasti obok iz časa,ko je bila hiša zgrajena - torej iz 16. stoletja, iz nje pa vodijo originalne strme stopnice v klet, kjer sta ohranjena podboja poznogotskega pravokotnega portala. V zašiljeni niši je hranjen tudi baročni kip matere Božje, in sicer z začetka 17. stoletja.

V 19. stoletju sta bili združeni s stavbo z devetosno ulično fasado s preloma 18. in 19. stoletja, zapisuje Register kulturne dediščine.

Nepremični spomenik lokalnega pomena, ki so ga razglasili leta 1992, v register pa vpisali 2001, se naj bi uradno imenoval Maribor - Hiša Koroška 24 in Gospejna 2, zabeleženo pa je, da je hišo okoli leta 1750 imel v lasti Franz Weizer.

Deset let kasneje so zabeležili Petra Murmanna, okoli 1785 pa Lovrenca Steinisbergerja. Od 1804 je hišo prevzela njegova vdova Marija, leta kasneje, od 1822, pa Janez Jurij Hausner, saj se je njegov oče Georg preselil iz Spodnje Avstrije v Mariboru, in od 1826 njegov sin Janez.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Marko21 (nepreverjen)

Škoda, da takšna stavba propada.

Starejše novice