Po neverjetni zmrzali, ki nas je presenetila v tem delu leta, smo se odpravili preveriti, če so nizke temperature že napravile ledeno plast, na katero bi se podal kak drsalec.

Kot smo poročali pred dvema dnevoma, je Dravo že zajel ledeni oklep in po njej spustil ledene ploskve, a se je kljub temu ne da prečkati, kot se jo je dalo pod Starim mostom leta 2012. Ker pa je dolgotrajen mraz, ki nas je pretresel, odličen pogoj za nastanek ledene plasti na stoječi vodi, ki pa zamrzne v nekaj dneh, če se temperature ne dvignejo nad ledišče. In če se tovrsten mraz nadaljuje vsaj teden dni, naj bi bil ta led že primeren za drsanje. Ali vsaj hojo. 

Tako smo se na zamrznjen zimski dopoldan odpravili proti mestnemu parku, kjer se je mudilo kar nekaj otrok, ki so zadnje trenutke počitnic izkoristili na snežni preprogi – s sanmi ali žogo. Vendar pa smo zaman čakali, da bi kdo z ostrino drsalk zarezal v novonastalo naravno drsališče.

O debelini ribniškega ledu sicer ne moremo govoriti, ta se je na različnih predelih razlikovala, pa tudi svedra nismo imeli ob sebi, da bi se lahko prepričali. Tako smo ga preizkusili kar z lastno težo, pod katero pa ledena površina ni popustila. Preizkusili pa so ga tudi mimoidoči sprehajalci.

Po alternativo v naravo

Trije ribniki so že pred prvo svetovno vojno služili kot zimsko drsališče, ob vikendih ga je celo spremljala živa glasba in barvna osvetlitev, ljudje pa so se množično udeleževali raznih tekmovanj – drsali so mladi in stari, amaterji in akrobatski drsalci.

A je res, da je danes zaledenelih naravnih površin vse manj, a vse več alternativnih ledenih ploskev, pri čemer je zagotovo tveganja za nesrečo manj. Če pa se kljub temu odločite odpraviti v naravo, bodite pozorni in se izogibajte delom, kjer se v ribnik oziroma jezero izliva potok. Pri tem tudi preverite globino vode. 

Drsajo tudi na Perniškem jezeru

V mariborski okolici, natančneje v občini Pernica, pa se razliva tudi akumulacijsko Perniško jezero, ki je imel sprva protipoplavno varovalno funkcijo, kaj kmalu pa so ga drsalci izkoristili za ledeno zabavo. Po besedah domačinov pa tam tudi ni večje nevarnosti za utopitev, saj je jezero s slabo polmetrsko globino relativno plitko. A tudi tam nismo zasledili nobenega drsalca.

Naj še opozorimo!

Tako tudi mariborsko mestno drsališče zapira svoja vrata, zato v primeru, da se odločite na naravne ledene površine, ne pozabite preveriti drsalnih temeljev. Pri tem se nikakor ne zanašajte zgolj na lastne oči, trpežnost ledu je treba pred samozavestnim nastopom tudi preizkusiti.

Debelino je najbolje preveriti tako, da z eno nogo stopite na najbolj plitvi del, nato pa pristavite še drugo. Pri tem je še pametneje uporabiti dolg sveder ali dolgo palico s kovinsko sulico. Z njo nekajkrat sunite v ledeno površino, da ugotovite, kolikšna mora biti sila, da se uspete prebiti do vode. Pri tem pa seveda pazite, kje to počnete, saj s suvanjem poškodujete ploskev in tako ogrozite druge drsalce.

Pametno je poskrbeti tudi za čelado, nepremočljiva oblačila in drsalke, ki se tesno prilegajo gležnjem. Ker pa smo zaradi drsanja izpostavljeni tudi fizičnim naporom, medtem ko nas mrzel zrak še hitreje izčrpa, ne pozabite na pošteno okrepčilo in termovko tople pijače.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice