Hortikulturno društvo Maribor, najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, je 7. junija z zaključnim dogodkom v Vetrinjskem dvoru v Mariboru zaključilo celomesečno dogajanje ob svoji 150-letnici.

Pogovarjali smo se s predsednikom društva in vodjo projekta Narava in mesto: spreminjanje urbane narave skozi čas Borutom Ambrožičem.

Hortikulturno društvo deluje na področju turizma, varovanja naravne in ohranjanja okolja, naravne in kulturne dediščine ter kulture s partnerji v osemnajstih občinah. V skrbi za spoštljiv odnos do narave prireja strokovna predavanja, ekskurzije in vodstva po mestnem parku. Članice in člane, mlade v vrtcih in šolah seznanja s kulturo bivanja v mestu in na podeželju ter sonaravnim urejanjem okolja.

Začetki urejanja javnega mestnega zelenja v Mariboru segajo v sredino 19. stoletja. Predhodnik današnjega Hortikulturnega društva Maribor, Olepševalno društvo Marburger Stadtverschönerungsverein, je bilo kot ustanovljeno v začetku meseca maja leta 1869, vodil pa ga je grof Brandis.

Olepševalno društvo je denar pridobivalo s članarinami, subvencijami občine, volili Mestne hranilnice, darovi premožnih meščanov, nabiralnimi akcijami, s prirejanjem veselic, prodajo cvetja in kostanjev ter najemninami za ribnike. Mestna občina in društvo sta leta 1877 sklenila pogodbo, s katero je občina vzdrževanje javnih nasadov prepustila društvu. Vsako leto mu je dodelila finančno podporo in uredila nadzor s pomočjo mestne straže.

Mestna občina je leta 1871 od Ferdinanda Brandisa kupila zemljišče, na katerem je društvo po pogodbi z graškim vrtnarjem Marauscheggom do leta 1872 zasadilo vzhodni del Mestnega parka. V letih do 1883 so ga na odkupljenem posestvu Antona Badla razširili proti severu.

Vloga društva še danes ostaja enaka

»Osrednja vloga društva je bila zasaditev in ureditev parkov, drevoredov in parkovnih gozdov. Poleg tega je širilo turizem v mestu in njegovi okolici. Predsednik društva je bil podžupan, mnogi občinski svetniki pa odborniki društva. Člani so bili dobro situirani meščani, vanj pa so se radi včlanjevali tudi manj premožni sloji. V določenih letih je bilo vanj vključenih več kot dva tisoč članov, bilo je najbolj številno društvo v Mariboru, predvsem pa ugledno in spoštovano,« je o društvu povedal predsednik Borut Ambrožič.

V mestu bi se morali izogibati hoje in stojnic pod krošnjami dreves, v drevoredih se moramo izogibati parkiranja pod drevesi, saj to pusti trajne posledice na drevo - lahko se posuši in odmre komaj čez deset let. Prav tako se je portrebno izogibati hoji po travi v parku, dretju, uporabljanju svetil in oblačenju kričečih barv.

Društvo na zelene površine opozorilo tudi v knjigi

Leta 2018 je društvo izdalo edinstveno knjigo z naslovom Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, v kateri Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič opozarjajo javnost na zelene zaklade našega mesta.

Ambrožič je o knjigi povedal: »Knjiga, obogatena s fotografijami, opisi in navedbo lokacij dreves, je bila letos v e-obliki uvrščena tudi na natečaj Slovenske turistične organizacije Snovalec za spodbujanje promocije in uresničitev novih idej – invencij v turizmu. Zelena knjižna inovacija se razvija iz meseca v mesec. V sodelovanju s Knjižnico in fonoteko Minka Skaberne, Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Maribor, Radiem Maribor ter dramskim igralcem Bojanom Maroševičem nastaja v letos tudi zvočna knjiga.«

Letošnji projekt Narava in mesto: spreminjanje urbane narave skozi čas prispeva k varovanju okolja in je trajnostno naravnan.

Razstava projekta Narava in mesto: spreminjanje urbane narave skozi čas je bila razstavljena v Vetrinjskem dvoru. V prvem delu so bile razstavljene stare razglednice mariborskega Mestnega parka. Razglednice predstavljajo dragoceno kulturno dediščino mesta Maribor, v uporabo pa jih je prijazno odstopil založnik, galerist in zbiratelj Primož Premzl.

Hortikulturno društvo Maribor in izjemnih 150 let

V spodnjem delu razstavišča Vetrinjski je bila na ogled razstava nakita oblikovalk Nataše Grandovec in Martine Obid Mlakar. Oblikovalki sta razkrili drobne cvetlice in živali, ki človeka spremljajo na vsakdanjih poteh in jih marsikdaj niti ne opazimo.

Obiskovalci so se lahko udeležilit tudi strokovnih predavanj, ki so bile navezane se na svetovni dan podnebnih sprememb, to je bil 15. maj.

V razstavo je bila umeščena tudi javna predstavitev dopisnice, ki jo je Hortikulturno društvo Maribor v lanskem letu uspešno prijavilo na razpis Pošte Slovenije.

Ambrožič je še poudaril, da »park niso samo rastline, ampak tudi pešpoti, klopce, koši, otroška igrala in podobno. In to moramo čuvati. Park je živ organizem, ekosistem, do katerega se moramo ustrezno obnašati. V tem kontekstu poskušamo z našimi nasveti, v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami, obiskovalce in organizatorje večjih dogodkov, kot sta na primer Operna noč ali Art camp, na ustrezen način opozoriti, da je narava občutljiva in je treba nanjo čuvati.«

Kako pa Mariborčani in Mariborčnke sprejemajo zelene površine v mestu?

»Mislim, da so Mariborčani na park in na okoliške hribe absolutno navezani. Redko katero evropsko ali svetovno mesto ima takšne danosti, kot jih ima Maribor. Ampak jih pač moramo, tako kot vse v življenju, negovat, spoštovat in pazljivo uporabljat, ker drugače se vse to čez čas iztroši,« je še pristavil predsednik društva.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice