Foto: Jure Banfi
Žiga Lovrec je zgovoren mladenič. Želi si živeti samostojno, se zaposliti in celo leteti - vse to z Downovim sindromom.

Downov sindrom je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom. Ljudje z Downovim sindromom imajo motnje v duševnem razvoju, imajo pa tudi specifične telesne značilnosti. 

Kaj za 22-letnega Žigo Lovreca pomeni, da ima Downov sindrom? Pove, da je drugačen. 

»Ampak ne zdi se mi, da sem tako drugačen, razen to,« nadaljuje Žiga in pokaže na predel oči ter dvigne dlan in pokaže mezinec.  

Žiga in kolesarjenje

Žiga obiskuje Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka, šolo za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. V šoli najraje hodi na sprehode, prav rad pa ima tudi geografijo. 

Njegov oče Janez Lovrec ga opomni na nekaj, kar se je naučil in na kar je posebno ponosen. Kolesarjenje, namreč. Žiga ga dopolni, da sicer najraje kolesari v tandemu, na kolesu, kjer sedita dva. 

»To je bilo meni v velik ponos, ko se je naučil voziti kolo,« z veseljem pove njegov oče. Osebe z Downovim sindromom namreč večinoma ne vozijo kolesa. 

Foto: Jure Banfi

Gasilstvo posebna strast, plava pa že od malih nog

Žigov urnik je poln, vsakodnevno se ukvarja s številnimi hobiji. Hodi na jogo, med pogovorom pa izpostavi tudi, da bi se želel naučiti jahanja. 

Tedensko Žiga obiskuje tudi plavanje, ki mu krepi mišice. Mama Sonja je posebno zadovoljna z rezultati fizioterapije pri telesnem razvoju Žige. Za osebe z Downovim sindromom je namreč značilna hipotonija oziroma nizek mišični tonus. 

Zaradi veliko športnih aktivnosti, tega pri Žigi ni moč zaznati. 

Prav ponosen pa je tudi na to, da je član Prostovoljnega gasilskega društva Trnovci. Hitri pristavi, da si poveljnik ne bi želel biti, raje bi bil navaden gasilec, saj je hiter in bi lahko prav hitro priskočil na pomoč. 

Zanima ga veliko stvari. Med pogovorom večkrat poudari, da je sposoben vsega, prav kmalu pa bo izpolnil tudi nov izziv - skok s padalom v tandemu

Ima veliko načrtov, ki jih želi uresničiti, nekaj od teh so le želje, ki ne bodo izvedene. Tak je tudi primer izpita za avtomobil, saj osebe z Downovim sindromom ne vozijo. 

Posebno rad tudi potuje, prav rad bi pa obiskal Antarktiko. Čeprav ne mara snega, pa meni, da bi bila odlična izkušnja hraniti pingvine. 

Foto: Jure Banfi

Glasba je del vsakdana, vadi tudi po šest ur na dan

Žiga posebno rad gleda televizijo in svoje najljubše serije. Posebno rad ima Najine mostove, rad oponaša igralce. 

A ko je najljubših serij konec, se odpravi v spodnje nadstropje hiše, kjer je lahko tudi po več ur. Tam igra, pleše, poje. Doma ima celo zbirko glasbil, a harmonika je tista, iz katere izvabi najlepši zvok. 

Med svojimi glasbenimi uricami pa poprime tudi za bobne, kontrabas, klarinet, trobento, bariton. 

»Ob treh imam večerjo. Mama mi nalije dve flaši vode, nato grem v klet. Najprej sem na bobnih, nato pojem, nato kontrabas, trobenta, bariton,« pripoveduje Žiga, ki bi si želel biti učitelj glasbe.

Svojo ustvarjalnost pa kaže tudi skozi branje in pisanje. Med pogovorom večkrat poudari, da ima že celo zbirko spisov in zgodbic iz njegovega življenja. Rad piše o ljudeh. 

V šoli je lahko do 26. leta, le uči se včasih počasneje

Ptujska šola za otroke s posebnimi potrebami ima programe, ki jih lahko otroci in mladostniki obiskujejo vse do 26. leta. Tako pot želi ubrati tudi Žiga. 

Rad razmišlja o prihodnosti, tudi zaposlil bi se rad čim prej. Dodaja, da bo najverjetneje delal na Varstveno delovnem centru Sožitje. Tam je že opravljal prakso, delal je na oddelku kovinskih objemkov. 

Izkušnje pa ima tudi kot pomočnik odvetnika. Njegov oče Janez ima odvetniško pisarno na Ptuju, kjer na pomoč pri rezanju in žigosanju papirjev skoči tudi Žiga. 

Tudi v trgovino se po nakupih odpravi sam. Starša ga počakata pri blagajnah, nato pa Žiga nadaljuje z eno svojih najljubših aktivnosti - pohajanje po trgovini s prehrano. 

Mnogo ljudi ima predsodek, da se ljudje z Downovim sindromom ne učijo. Pa to ni res. Žiga vsak dan znova ovrže ta mit, vsak dan poprime za nov izziv. 

Foto: Jure Banfi

Z dekletom si želi živeti sam 

Prav ponosno pa pove, da ima že dve leti dekle. Stara je isto kot on, skupaj hodita tudi v šolo. 

Želi si, da bi kdaj tudi zaživela skupaj. To je možno, a predvsem v skupnostih, kot je na primer v Dornavi ali na Sožitju na Ptuju. Sam pravi, da bi rad živel v hiši v Rucmancih. 

Pohvali se, da zna tudi kuhati. Prav rad peče, najbolje mu grejo od rok pice in rebra. 

Žiga si skupne dni z dekletom že predstavlja. Pove, da bi gobarila, šla po kostanje, ona pa bi rada postala tudi gasilka. 

Oče ga vpraša, ali misli, da je mogoče, da bosta z dekletom živela sama skupaj. »Seveda, sem rekel, da sem za vse sposoben,« z nasmeškom odgovori Žiga. 

Foto: Jure Banfi

Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice