Neupoštevanje prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje v kombinaciji z alkoholom so ključni razlogi, ki še vedno kvarijo prometno varnost na Štajerskem.

Iz dneva v dan poročamo o hudih prometnih nesrečah na štajerskih cestah. V letošnjem letu se je na cestah na območju Policijske uprave Maribor zgodilo devet prometnih nesreč, v katerih je umrlo deset ljudi. V primerljivem obdobju lanskega leta je v prometnih nesrečah s smrtnim izidom umrlo devet ljudi. Kot razkriva poročilo o delu Policijske uprave Maribor za leto 2016, se je prometna varnost na območju policijske uprave poslabšala že lani.

Policisti so obravnavali 3.542 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 6.693 oseb. V teh prometnih nesrečah je lani umrlo 24 oseb, leto pred tem pa 20. Hudo telesno poškodovanih je bilo 102 oseb, 1.580 pa je bilo lahko telesno poškodovanih.

Trije razlogi - neupoštevanje prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje

»Zaradi ugodnih vremenskih razmer in s tem povečane udeležbe ranljivih udeležencev v cestnem prometu se je povečalo število umrlih voznikov motornih koles, pešcev in kolesarjev. Na slabše stanje varnosti tovrstnih udeležencev v cestnem prometu je vplival tudi manjši obseg nadzora,« še navajajo v poročilu o delu policije na območju Policijske uprave Maribor. 

Kot vzroki prometnih nesreč na štajerskih cestah sicer še vedno izstopajo neupoštevanje prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna stran ali smer vožnje, saj je zaradi tega umrla večina udeležencev cestnega prometa. Zaradi neprilagojene hitrosti pa se je povečalo tudi število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.

Alkohol še vedno močan zaveznik drznih voznikov na Štajerskem

Poročilo še razkriva, da je alkohol še eden ključnih sekundarnih vzrokov za prometne nesreče, saj je med vozniki še vedno močno prisoten. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč se je leta 2016 povečal in je v lani znašal 12,6 odstotkov več kot leta 2015. »Na velik delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je zagotovo vplivalo tudi manjše število odrejenih preizkusov alkoholiziranosti z alkotesti in manj ugotovljenih pozitivnih preizkusov,« menijo možje v modrem. Na zmanjšanje ugotovljenih pozitivnih preizkusov pa je po njihovih besedah vplival manjši obseg nadzora cestnega prometa prvi polovici leta 2016 zaradi problematike, povezane z migranti, in stavke policistov.

Podatki policije pa še razkrivajo, da je največji delež alkoholiziranih povzročiteljev prav pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom - 41 odstotkov, visok pa je tudi pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami, pri katerih znaša 25 odstotkov. Največ povzročiteljev je bilo pod vplivom alkohola pri prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne smeri vožnje.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice