Mladi popotniki predstavljajo hitro vzpenjajočo se skupino v svetovnem turizmu. Posegajo po lokalnih proizvodih in utirajo pot odgovornemu turizmu.

Turizem je vse močnejša gospodarska dejavnost, ki povečuje družbeno blaginjo, pospešuje regionalni razvoj in pripomore k ohranjanju tako kulturne kot naravne dediščine. Zadnje čase v turizmu beležimo vse večje število mladih popotnikov, tako mladinski turizem predstavlja že 25 odstotkov vseh svetovnih potovanj. Med mlade turiste spadajo mladi, ki so stari med 15. in 29. letom. 

Kaj si mladi turisti v Mariboru ogledajo?

Mesto ob reki Dravi z osmimi mostovi, tri tisočletno kulturno zgodovino, srednjeveškim pridihom in zelenim Pohorjem je za mlade še kako zanimivo. Lent z najstarejšo vinsko trto, Glavni trg s Kužnim znamenjem in Rotovžem, Mariborski grad so nedvomno najbolj obiskane destinacije v mestu. »Regija Maribor-Pohorje je poznana po bujno zelenih gozdovih, sončnih vinorodnih gričih, bogati dediščini ter izjemni vinski tradiciji, katere simbol je najstarejša trta na svetu. Odlikuje se po vrhunski kulturni in družabni ponudbi,« so zapisali na Zavodu za turizem Maribor v Strategiji razvoja turizma za Zgornje Podravje 2010–2020. 

Hostel za mlade brez "keša", hotel za stare?

Če so nekoč hostli veljali kot izbira nočitve za mlade popotnike »z manj denarja«, pa zadnja leta dokazujejo, da je to prepričanje povsem napačno. Hostli so zanimivi za mlade in starejše, za pare, družine, skupine prijateljev. Beseda hostel izvira iz angleščine in pomeni prenočišče, v slovenskem prostoru še ni dobila svojega prostora v slovarju. Ne le v izrazju, tudi v slovenski zakonodaji je termin slabo opredeljen in ne določa kriterijev, kdo lahko odpre hostel in kakšne pogoje mora za to izpolnjevati. 

Kakšen je kakovosten hostel?

Na Zavodu za turizem Maribor nam povedo, da v mariborski občini kot hostel delujejo Hostel Pekarna, 4 rooms, M hostel, Tapas, Mini hostel, Hostel UNI … skupaj ponujajo okoli 110 ležišč. Poleg naštetih pa oddajajo sobe tudi študentski in dijaški domovi v času počitnic oziroma ko imajo proste kapacitete.

Dva od naštetih hostlov – to sta Pekarna in UNI – spadata v mrežo Hostelling International (HI), s katero pri nas v Sloveniji upravlja Popotniško druženje Slovenije (PZS). Oba hostla sta izjemno zanimiva – Pekarna na desnem bregu Drave je prenovljen hostel v prostorih nekdanje pekarne iz časa Avstro-Ogrske, UNI na levem bregu Drave pa hostel v hotelu. Kot pravijo na PZS glavni faktorji, ki bodo naredili hostel prijeten, temeljijo predvsem na človeškem prispevku – prijazen odnos do gosta, varnost, čistoča in zasebnost. Da se lahko hostel vključi v mrežo HI, mora izpolnjevati določene kriterije, s tem pa zagotovi, da bodo turisti v slovenskem hostlu dobili kar se da visoko kakovost storitev. 

Super hostel – zadovoljni popotniki

»Prav skupni prostori, skupne kuhinje, več posteljne sobe in zabavni programi/aktivnosti so tisti ključni faktorji, ki omogočajo obiskovalcem, da spoznavajo tuje kulture in navade drugih popotnikov, po ugodnejši/dostopni ceni. Krepijo se strpnost, medkulturno učenje in medosebni odnosi. Velik poudarek je tudi na trajnostnem turizmu preko katerega se širi pomen varčevanja z vodo in energijo, ločevanja odpadkov, varovanja narave in finančne stabilnosti tako hostla kot lokalne skupnosti. Preko HI hostlov se trudimo izboljšati svet na boljše,« pove Anja Žepič, podpredsednica PZS. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice