Staro mestno jedro ne bi preneslo velike seizmične intenzitete in bilo zato veliko materialne škode in veliko število žrtev, še občutnejše pa število ranjencev, predvsem zaradi starih stavb in objektov.

Potres razumemo kot naravno nesrečo, ki je opredeljena s seizmičnim valovanjem tal. Nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v zemeljski skorji ali zgornjem delu zemeljskega plašča. Kljub temu da potrese povzročajo številni procesi, med drugim premiki magme, udori ali človeške aktivnosti, pa lahko na ozemlju Slovenije pričakujemo od naštetih le tektonske potrese

Kljub velikim količinam podatkov, ki jih zbirajo in obdelujejo seizmologi, pa ostaja uspešno napovedovanje potresov še vedno zelo redko. Uspešna napoved mora namreč zajemati čas, lokacijo in jakost potresa. Vsekakor laže napovemo možne lokacije in moč potresa kot točen čas nastopa.

Vsa Slovenija je na potresno nevarnem območju

V Sloveniji in v večini drugih držav se opiramo predvsem na ocenjevanje potresne nevarnosti, ki je podlaga za potresno varno gradnjo stavb. Potresna nevarnost se oceni s pomočjo podatkov o potresih iz preteklosti. 

Na osnovi tega se pripravijo karte potresne nevarnosti, iz katerih je razvidno, da je vsa Slovenija na potresno nevarnem območju, vendar so nekateri deli vseeno bolj potresno nevarni kot drugi. Vendar te karte nam povedo le, kako močne potrese lahko na nekem območju pričakujemo, ne pa tudi tega, kdaj bo do potresa prišlo.

Tektonsko območje Slovenije

Na naših tleh lahko vedno znova pričakujemo močnejše potrese. Slovensko ozemlje vsako leto strese več sto šibkih potresov, od katerih jih prebivalci čutijo več deset. V preteklosti je bilo na slovenskih tleh preko 3000 potresov, od tega več kot 60 rušilnih

Med večjimi potresi so bili potresi leta 1511 v Idriji, leta 1895 v Ljubljani, leta 1976 v Furlaniji ter leta 1998 in 2004 v Zgornjem Posočju. 

Obseg potresa je v največji meri odvisen od intenzitete oziroma stopnje potresnih učinkov. Danes se v Sloveniji najpogosteje uporablja EMS – evropska potresna lestvica, ki se razteza od stopnje ena, ko gre za nezaznaven potres, vse do dvanajst, ki predstavlja katastrofalen potres.

Kako je na potrese pripravljen Maribor?

Po podatkih poročila Ocena ogroženosti in poškodljivosti Mestne občine Maribor je občina Maribor zapleteno terensko področje, kjer različna območja in predeli niso na enaki stopnji ogroženosti. Tako predeli Pohorja in Kozjaka predstavljajo najstabilnejše seizmično področje, kjer je pričakovati potres do šeste stopnje, medtem lahko urbana naselja zajamejo sunki do sedme stopnje, predele Slovenskih goric in Dravskega polja pa tudi potresi osme stopnje.

Če bi se na področju Slovenskih goric ali Dravskega polja, kjer prevladuje individualna gradnja z nizko gostoto objektov, grajenih na klasičen način iz opeke, pojavil potres devete stopnje oziroma rušilni potres, bi bile posledice majhno število žrtev, vendar hudo razdejanje.

Veliko večje posledice bi pa imel že potres stopnje sedem v urbanem delu Maribora. Staro mestno jedro ne bi preneslo tako velike seizmične intenzitete in bilo zato veliko materialne škode in veliko število žrtev, še občutnejše pa število ranjencev, predvsem zaradi starih stavb in objektov.

Nova naselja, ki so grajena po letu 1963 pa bi prenesla te obremenitve brez večje škode.

Tako strokovnjaki ocenjujejo, da lahko ob potresu sedme stopnje pričakujemo neznatno število mrtvih in večje število poškodovanih in okvare na električnem omrežju oziroma razpad omrežja. Lažje poškodovanih bi bilo okoli 40 odstotkov objektov, srednje nekje do 35 odstotkov objektov, težje poškodovanih oziroma popolnoma porušenih bi bilo 25 odstotkov objektov.

Pripravljenost Podravske regije

Celotno območje Podravske regije oziroma vseh 19 občin se uvršča v območje sedme intenzitetne stopnje, kar pomeni, da spada v razred velike stopnje ogroženosti.

Do danes se je na tem območju pojavil samo en potres, ki je presegel intenziteto šeste stopnje. To je bilo 22. marca leta 1839 na območju Ormoža, kjer se je pojavil potres z magnitudo 4,3.

V Podravski regiji ni celovitih podatkov o potresni ranljivosti in ogroženosti industrijskih in infrastrukturnih objektov. Zraven tega glede na razpoložljive podatke ne obstaja niti enovit in celovit pregled stanja potresne odpornosti osnovnih šol, visokošolskih ustanov in vzgojno-varstvenih objektov tega območja.

Poročila tudi ne navajajo, koliko stanovanjskih objektov bi bilo prizadetih v močnem potresu, navajajo le podatke Statističnega urada Republike Slovenije, ki prikazujejo ocene števila ljudi, ki živijo v stanovanjskih objektih glede na obdobje veljave predpisov o potresno varni gradnji. 

Glede na razvoj potresno odporne gradnje je namreč smiselno stavbe in objekte deliti v pet skupin: 

  • stavbe, zgrajene pred letom 1948,
  • stavbe, zgrajene med letoma 1948 in 1963,
  • stavbe, zgrajene med letoma 1964 in 1981,
  • stavbe, zgrajene med letoma 1982 in 2007,
  • stavbe, zgrajene po letu 2008.

Zelo pomembno je leto gradnje objektov

Prvi predpis iz leta 1948 je potresne obremenitve močno podcenjeval, objekti tega obdobja so bili praviloma grajeni le za prenos vertikalne obtežbe. Prvi resnejši standardi potresno odporne gradnje se se pojavili šele v šestdesetih letih in so bili pomemben dejavnik oziroma premik naprej na področju varne gradnje.

Tako Statistični urad Republike Slovenije predvideva, da v stanovanjskih objektih starejših od leta 1948 živi več kot 9000 posameznikov, kar predstavlja njihovo veliko stopnjo ogroženosti. Več kot 4000 posameznikov živi v objektih starih med 70 in 57 let, ki pa so srednje ogroženi zaradi slabo sprejetih ukrepov tistega časa. Na drugi strani v novogradnjah, ki so zgrajene okoli leta 2010, biva samo okoli 600 posameznikov.

Prav zaradi tega strokovnjaki poudarjajo, da potresov ni možno preprečiti, lahko pa se zmanjšajo njihove posledice na sprejemljiv obseg. Tako so objekti, ki niso bili projektirani in grajeni z upoštevanjem današnjega znanja o potresno odporni gradnji, izpostavljeni precej večjemu potresnemu tveganju, saj je njihova potresna ranljivost načeloma večja kot pri objektih, zgrajenih po novejših oziroma veljavnih predpisih.

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
znamo in zmoremo (nepreverjen)

Koliko bolnisnic se je zgradilo v zadnjih 30-tih letih, sedaj ko nismo pod "zelezno zaveso" ?
Niti ena ! To je dokaz nasega napredovanja. Titova Jugoslavija je obstajala 46 let in je v tem casu zgradila vec kot 100 klinicnih centrov, vec kot 200 splosnih bolnisnic in vec kod 200 specialnih bolnisnic, kar pomeni da je vsako leto svojega obstoja zgradila povprecno 10 bolnisnic. To se danes slisi ne verjetno, za nas, ki nismo bili sposobni zgraditi niti ene v 30-tih letih. Ce bi danes potres podrl vse bolnisnice ki so jih Titovi partizani zgradili, bi se lahko zdravili le se v veterinarskih klinikah.
https://hr.wikipedia.org/wiki/Dodatak:Popis_bolnica_u_Hrvatskoj
bolnice v srbiji
http://bolnice.yuportal.com/

levi komunist (nepreverjen)

teslo

zgradili so bolnišnico, ki je kar nekaj let stala ker se je čakalo ali se bo podrla, ker je bila krivo postavljena
Potem so pa prižli italjanski strokovnjaki iz Pise
pa so ugotovili in rekli, če naš nagnjen stolp stoji že stoletja bo tudi vaša bolnica vzdržala 50 let

In reply to by znamo in zmoremo (nepreverjen)

znamo in zmoremo (nepreverjen)

Budalo blesavo.

In reply to by levi komunist (nepreverjen)

miha mapinko (nepreverjen)

Budalo blesavo ti je mama
ki je nastavila enemu geliptarju
otac te je pa priznal za svojega.
pa saj nisi ti kriv da si podtaknjenec
mogoče bi te v kaki vrtnariji
lahko celo prodali

In reply to by znamo in zmoremo (nepreverjen)

znamo in zmoremo (nepreverjen)

Pozdravi mamo, reci da mi ga je lepo pofafala.

In reply to by miha mapinko (nepreverjen)

Haja (nepreverjen)

Narobe si napisal, so gradili. V Mariboru smo gradili! Skoraj vse z samoprispevkom. Drugod pa so gradili.

Starejše novice