Biti ženska v današnjem času je izziv. Moderna ženska je lepa, zaželena, izobražena, ambiciozna, poslovno uspešna, zna skrbeti zase in za otroke. Na nek način zna vse sama, tako je nekako hkrati ženska in moški. A pomembno je, da ohranja svojo ženskost.

Želi ostati navidezna ženska, ki je lepa, seksapilna, perfektno grajena, modno oblečena in obdana z plastmi makeupa - ki ne dopustijo na plan še najmanjšo napako – torej takšna po normativih medijskega sveta, ob tem pa še je super uspešna – na poslovnem področju in čudovita mati, ki si na koncu dneva z samokritiko tega in onega odganja misli, da bi začutila resnično sebe – kaj šele si dovolila priznati, da je resnično utrujena.

Od kod ta pritisk, biti kos vsemu - kjer in kadarkoli? Lahko bi rekli, da je ta nezavedna drža rezultat kolektivne travme, ki zajema zatiranje in poniževanje ženstvenosti čez stoletja in zato smo sedaj tukaj kjer smo. Nosimo dediščino babic in prababic ter pra-prababic, ki so občutek ženske diskriminacije čutile na vseh nivojih njihovega biti.

Postale so super ženske, ki so se moški posesivnosti uprle z izničenjem moškosti navzven, navznoter pa so jo zavzele za svojo. Moški in ženska naj bi predstavljala dva pola ene celote, ki naj bi polarizirala drug drugega. Kot vemo nosimo vsi v sebi  oba pola (anima-animus) žal pri moderni ženski animus nosi vodilno vlogo, notranji pol ženskosti se zatira in razvija drugo polarnost.

Ženske pogosteje nezadovoljne same s seboj kot moški

Delno je že vidno kako se odraža zatiranje ženstvenosti v posameznici pa poglejmo še podrobneje. Neodvisnost in enakopravnost je tisto po čemer moderna feministka stremi, saj je nezavedni ranjen del še tako globoko zasidran v njej, da  je strah pred ponovnim podjarmljenem in zatiranjem zelo glasen in kriči po moči, mogoče že malo po nadvladi. Zahodni svet ima tako moške in ženske, ki so hkrati še moški in se skrivajo za vsemogočno žensko, ki jih ščiti pred grožnjo, ki na nek način več ne obstaja. Resnično je, da smo morale stopiti čez svojo ženstvenost jo skriti za oklep močne amazonke, ki se bori za svoje lastne pravice, toda sedaj je čas da ga tudi snamemo, saj grožnje več ni. Vsaj v takšni obliki več ne.

Če pogledamo statistike so ženske veliko bolj samokritične in nezadovoljne same s seboj, nase postavljajo nemogoča merila, katera če jih uspejo vzdrževati vodi nedvomno v izgorelost ali druge psihosomatske bolezni.

Zatiranje ženskosti

Ranljivost, nežnost in ljubečnost ženske se globoko skriva v vsaki izmed nas. Prekrita je z dominantnostjo, željo po uspehu, ki bo končno zadovoljila potrebo po enakopravnosti z moškim. Tukaj se spomnim citata znanega psihologa; »Sreča je biti skrit, toda tragično je biti ... nikoli najden« (Winnicott). Ta nežen  del ženske ki je tako ranjen, se želi predati, želi bit negovan, občudovan in se prepust zaupanju da bo zaščiten.

Toda ravno te potrebe ženske vedno bolj skrivajo, ne upajo se predati zaupati, so polne občutkov strahu in sramu, ki se je nalagal iz kolektivnih vzorcev in pa tudi iz osebnih zgodb, kjer jih moški lik ni uspel zaščitit – konflikt male deklice z očetom, ki ji ravno tega ni nudil je osnovni temelj, ki ženski odvzema zaupanje v moškega. Kot vemo živimo v generaciji odsotnih očetov, ki tudi če bi želeli niso morali posvetiti toliko časa svojim otrokom kot bi bilo potrebno. Enako močno vplivajo vzorci matere, ki zaničujejo moškega ali pa so v partnerskem odnosu odsotne in so svojo ženstvenost tudi nekje zakopale, potem takem je mali deklici in potem punci zelo težko integrirat sliko ženske v sebi in nasploh zelo težko začutiti kvalitete čutne ženstvenosti.

Vedno je nekakšna igra med tem koliko ženstvenosti pokazati in koliko je skriti.

Osvobodite žensko v sebi, tudi moški si to želijo!

Da ne krivimo moških ali mam, toda del odgovornosti je na njihovih ramenih, bodisi si kot očetje ali bodisi kot družben patriarhalni sistem, ki je nekoč žensko zelo ranil, tudi mame so lahko razlog saj niso predelale lastnih konfliktov ali medgeneracijskih travm in jih tako prenesle na svojo hčer.  Vsekakor je pomembno da ozavestite svojo lastno zgodbo in družbeno-kulturno okolje v katerem ste odraščali in živite ter tako najdete pot do teh konfliktov, strahov, ki vam ne dopustijo zaupati v to da svojo notranjo žensko osvobodite.

V starih kulturah Grčije, Rima in krščanstva je bila bila ženska definirana skozi moškega, ki ga je imela ob sebi. Če pogledamo zgodbo Adama in Eve je bila ustvarjena Eva samo zato da bo služila Adamu – in celo njen nastanek je opisan tako, da je nastala iz delčka njega. Razvrednotenje torej sega daleč, v naš kulturno-družbeni krog. Toda časi so drugačni, in tudi moški so drugačni, zapiranje se vase in skrivanje svoje lepote, čutne ženske za „možačo“ ki ne rabi nobenega dedca da se ima v redu, ni potrebno saj z zapiranjem ženskosti v sebi izgublja tudi delček sebe. Če prisluhnem moškim v današnjih časih, si tudi oni želijo in iščejo tisto nežno, ljubeče bitje, ki ne tekmuje z njimi temveč se jim prepusti.

Raziskujte same sebe

Kako vzpostaviti stik s svojo žensko čutnostjo, je izziv lahko bi rekli, da je proces vsake ženske k resnično sebi. Dovolite si priti v stik s sabo in to tematiko, raziskujte, kaj se dogaja v vas, koliko si dovolite razkriti svojo nežnost, svojo željo po občudovanju kot ženska in ne kot seksualni objekt, koliko se zmorete predati moškemu, koliko mu zaupate in se mu resnično dovolite prepustiti. Dovolite si povezati z vašim ženski čutnim instinktom, začutite svojo potrebo, da želite moškim pokazati vaš najbolj ranljivejši del, da ga zaščiti in vam pričara občutek varnosti po katerem že tako dolgo hlepite.

Če pri tem zaznate veliko odpora ali se vam zdi celo nepredstavljivo, se v ozadju tega lahko skriva kakšen bolj globlji konflikt z moškim likom, družinsko dinamiko ali pa ste celo v partnerskem odnosu, ki ponavlja »zgodovinski vzorec« ponižanja in razvrednotenja ženstvenosti.

S psihoterapijo lahko veliko vzorcev ozavestite in jih nadomestite z novimi, ki vam bodo pomagali pri razkrivanju lastne ženske v sebi. Pogosto vzorce iz primarne družine ponavljamo v  partnerskih odnosih tam gre za veliko vzajemnost; to kar nezavedno poznamo, to tudi nezavedno privlačimo. Zato je prvotnega pomena se spet uskladite z svojim ženskim polom ozavestiti travme, konflikte z moškimi ali mamo, tako boste spremenile vaš odnos na nezavedni ravni ter spet zaupale moškemu, ki je v osnovi naš zaščitnik in ne sovražnik in ga zato ne boste rabile igrati same.

Eva Kokol, psihoterapevtka
spezializantka psihoanalitične psihoterapije/ dipl. iz psihoterapevtskih znanosti

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice