Vir: Wikipedia, Janez Habsburško-Lotarinški
Ste že slišali za nadvojvodo Janeza?

Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, ki je bil ljudsko imenovan kot nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal, rojen v Firencah leta 1782, svojo pot pa je zaključil leta 1859 v Gradcu.

Rodil se je kot trinajsti od šestnajstih otrok veliki vojvodi Toskane in kasnejšemu cesarju Leopoldu II. in Mariji Ludoviki Burbonski, hčerki takratnega španskega kralja Karla III.

Ker je oče leta 1790 nasledil cesarja Jožefa II., se je družina preselila na Dunaj. Čez šest let je nadvojvoda Janez pričel vojaško kariero in leta 1805 vodil uspešno obrambo pred Francozi več tirolskih prelazov, zaradi česar je bil nagrajen s poveljniškim križem reda Marije Terezije.

Vir: Vertec (1871), www.dlib.si

Razviti deželo Štajersko!

Ker pa je njegov brat, cesar Franc I., ko je zasedel avstrijski prestol, nadvojvodi Janezu prepovedal bivanje na Tirolskem, se je ta preusmeril na Štajersko in leta 1811 v Gradcu z daritvijo zbirke pripomogel k ustanovitvi prvega deželnega muzeja, danes poznanega ko Joanneum. Po njegovi zaslugi so nato ustanovili še Štajerski deželni arhiv ter v Vordernbergu leta 1826 odprli rudarsko in železarsko šolo.

Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Štajerske hranilnice in Annine otroške bolnišnice v Gradcu. Četudi je cesar dolgo časa nasprotoval njegovi zvezi z Anno Plochl, hčerko načelnika poštne postaje, sta naposled le pridobila njegovo privolitev za poroko.

Leta 1828 je ustanovil tudi zavarovalnico Grazer Wechselseitige, ki je danes pri nas znana kot Grawe. Poleg želje po izboljšanem gospodarstvu v tedanji deželi Štajerski, pa ni pozabil niti na kmetijstvo. Tako je v Gradcu leta 1819 ustanovil Kmetijsko društvo, ki je še v istem letu dobila podružnici v Mariboru in Celju.

Nove trte, Meranovo in prva vinogradniška šola

Še posebej pa ga je zanimalo vinogradništvo, za katerega je menil, da na Štajerskem s slaborodnimi trtami in nestrokovno oskrbo zaostaja.

Vir: Borut Pulko, Razvoj vinogradništva na Štajerskem od časa nadvojvode Janeza do danes (Načrt posestva Meranovo v času Nadvojvode Janeza)

Zato se je odločil v naše kraje prenesti sorte, ki so uspevale ob Renu. Zaradi ugodne klime je leta 1822 kupil posestvo v okolici Peker in Limbuša, ki je danes poznana pod imenom Meranovo. Leto kasneje so tam začeli saditi nove sorte trt in trud je kmalu obrodil sadove. Njegovi vinogradi so pričeli pridobivati na ugledu, zato so na Meranovem leta 1832 ustanovili prvo vinogradniško šolo na Štajerskem.

Vir: Google Zemljevidi

Bil je tudi pobudnik gradnje južne železnice, ki so jo odprli 1857 in je vodila od Dunaja do Trsta.

V Stainzu si je 1841 kupil tudi gosposko posestvo, tam pa je bil od leta 1850 pa do svoje smrti prvi svobodno izvoljeni župan. Bil je namreč izredno povezan z narodom, zaradi česar se je tudi rad oblačil v tradicionalno štajersko narodno nošo.

Zasluge so mu pripisali tudi pri gradnji kamnitega mostu v Zidanem Mostu in mu zato postavili klasicistični spomenik v paviljonu, ki pa je bil med bombardiranjem v drugi svetovni vojni uničen. Pa tudi nasploh je v tistem času imel največ značilnih spomenikov, ki so jih postavljali v spomin na dosežke in napredek.

Spomenik je konec 19. stoletja (1883) stal tudi v mestnem parku v Mariboru, a so ga leta 1918 prestavili v Pokrajinski muzej.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Gottfried Dakitsch (nepreverjen)

Zakaj ne vrzejo kidricevo glavo z kamnom vred nekam,tja pa postavijo spomenik vojvode Janeza??????

Starejše novice