Klopi že terjajo davek: Letos en primer klopnega meningoencefalitisa in 128 okužb z lymsko boreliozo

Spomladi, ko se temperature začnejo zviševati in se narava prebuja, postanejo aktivni tudi klopi. Po dolgih zimskih mesecih, ko že komaj čakamo, da bomo lahko več časa preživeli v naravi, tako ne smemo pozabiti na te majhne živali in zaščito pred njimi.

Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov

Klopi se nahajajo v gozdu, v travi, na vrtovih in v mestnih parkih. Zimo preživijo pod odpadnim listjem, v skorji drevesnih debel ali v zgornji plasti zemlje. Aktivni postanejo, ko je temperatura prsti od pet do sedem stopinj Celzija. To se ponavadi zgodi marca ali aprila.

Aktivni pa ostanejo vse do oktobra ali novembra. Kot so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zapisali na svoji spletni strani, mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Tako se lahko včasih zgodi, da se okužimo že februarja, nevarnost za okužbo pa traja vse do novembra.

Slovenija sodi med države, kjer je možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi velika.

Najpogostejša je lymska borelioza, sledi ji pa klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem, so na svoji spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Vbod klopa ne čutimo, pogosto ga niti ne opazimo

Klopa lahko dobimo, če oplazimo grmovje ali travo, v kateri se skriva klop. Ko pride na človeka, najprej poišče primerno mesto, kjer se pritrdi na kožo.

To stori tako, da »rilec« potisne globoko v kožo. Ljudje vboda ne čutimo, saj ima slina klopa anestetičen učinek in ga pogosto ne opazimo, še posebej to velja pri otrocih.

Če je klop okužen, s katero od bolezni, med sesanjem krvi, na človeka prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa se človek ne okuži vedno, lahko pa okužba poteka asimptomatsko.

Osebe, ki so bile v preteklosti že okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Kako učinkovito odstraniti klopa s kože

Če smo po prihodu domov, opazili, da imamo klopa, ga moramo čimprej odstraniti. To storimo tako, da klopa s pinceto zgrabimo čisto pri koži in ga izvlečemo. Če kakšen del klopa ostane v koži tudi tega odstranimo.

Pri odstranjevanju klopa pa ne smemo uporabljati olja ali krem, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Pred vbodom klopa se lahko zaščitimo z primernimi oblačili, repelenti in cepljenjem

Za varnost pred klopi lahko poskrbimo že pred odhodom v naravo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da to naredimo tako, da si oblečemo dolga oblačila, ki bodo pokrila čim več kože. Oblačila naj bodo svetle barve, saj bomo tako klopa lažje opazili. Namazati se moramo tudi z repelentom, ki odganja klope.

Po vrnitvi domov pa se moramo natančno pregledati in umiti. Pozabiti ne smemo niti na lase. Oblačila pa moramo skrtačiti in oprati.

Najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočajo cepljenje s prvima dvema odmerkoma v zimskih mesecih, da so osebe zaščitene še preden klopi postanejo aktivni.

Prva dva odmerka je dobro prejeti v razmaku enega meseca. Tretji odmerek pa osebe dobijo čez pet do dvanajst mesecev oziroma devet do dvanajst mesecev, odvisno od cepiva. Poživitveni odmerki pa nato sledijo na tri oziroma pet let.

Od leta 2019 je uvedeno cepljenje za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo tri leta in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let. Od leta 2021 pa lahko otroke cepijo že pri enem letu starosti.

Letos že ena prijava okužbe s klopnim meningoencefalitisom in 128 prijav okužbe z lymsko boreliozo

Kot so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje povedali za STA, so letos že prejeli eno prijavo okužbe s s klopnim meningoencefalitisom in 128 prijav okužbe z lymsko boreliozo.

To sta v Sloveniji tudi najpogostejši bolezni, ki jo povzroča klop.

Iz podatkov, ki so jih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje za leto 2022, objavili na svoji spletni strani, je razvidno, da so v lanskem letu dobili 126 prijav obolenja z meningoencefalitisom ter 4007 prijav obolenja z lymsko boreliozo.