Kaj se skriva pod dolgo brado Koče, ki ste jo izbrali za najboljšo pohorsko kočo? Povprašali smo ...

Bralci Mariborinfo ste zopet izbirali. Tokrat med pohorskimi kočami. Katera je tista, ki ponuja okusne krožnike in poskrbi, da se pohodniki, kolesarji ali pa zgolj naključni mimoidoči na svoji okrepčilni postojanki počutijo kar se da domače in prijetno? 

Od skladišča smučarske opreme do najboljše pohorske koče

Izbrana je bila koča s preprostim imenom - Koča, kjer so bralci izbiro pospremili tudi s prijaznimi in pozitivnimi komentarji, zato smo se odločili povprašati Vlada Hötzla, kaj je njihova skrivnost ter kdaj in kako se je zgodba sploh pričela pisati. Pojasni nam, da se je dolga brada Koče Koče že velikokrat navila, saj začetki segajo že v osemdeseta leta prejšnjega stoletja.

»Na začetku je to bilo samo majhno skladišče za člane smučarskega kluba Branik, nato pa so jo slednji preuredili in v njej so se začeli zbirati večinoma člani kluba,« pripoveduje Hötzl, ki dodaja, da se je hiška pridobila današnji videz šele kasneje, z razvojem smučarskega turizma na Pohorju pod okriljem Športnega centra Pohorje.

Pri slednjem so jo sprva dajali v najem, zato je koča zamenjala kar nekaj najemnikov. Po dveh ali treh letih nedelovanja pa je za posel poprijela družina Hötzl, ki v njej deluje šele drugo sezono. Preteklosti primerno je bilo tudi stanje hiške, zato so jo skupaj z Marpromom, ki je sedanji najemnik od stečajnega upravitelja, sanirali in (pre)uredili. 

Strežba na ali pod Pohorjem ni enaka

A mož, ki je odgovoren za uspeh Koče, pripoveduje o težkih začetkih: »Za delo v Koči sem se odločil, ker sem večino zim preživel na smučišču in mi je bilo te koče izredno žal. Seveda pa so bili začetki izredno težki, saj smo odprli sredi zime, brez reklame, ob tem pa večina domačih gostov sploh ni vedela, da obratujemo, saj je bilo tisto zimo ogromno snega, mi pa smo malo nižje kot gondola in smo bili praktično nevidni.«

Pričakovati je, da razlika o strežbi na ali pa pod Pohorjem ni enaka, a ne le to, ta je morda celo velikanska, izraža pomislek naš sogovorec: »Gostinci na Pohorju smo zelo odvisni od vremenskih pogojev: pozimi od snega, poleti pa od lepega vremena. Vsi vemo, če je samo napovedano malo slabše vreme, se domačini na Pohorje ne odpravijo oziroma le redki.«

Ponudniki bi morali stopiti skupaj

Tudi sezoni dela nista izredno dolgi, kratka je predvsem zimska, medtem ko sta medsezoni – pomlad in jesen – pravi uspavanki. Težave namreč nastopijo predvsem v času »mrtvih mesecev«, ki pa jih je v želji po turističnem napredku na Pohorju, poskušajo prebroditi, pripoveduje Hötzl, ki vodi petčlansko ekipo zaposlenih.

»Za samo prepoznavnost Pohorja kot turistične destinacije, ki ima velik potencial, pa bi morali stopiti skupaj vsi ponudniki, seveda ob veliki pomoči mariborske in slovenske turistične zveze ter se promovirati tudi onkraj regionalnih meja. Ob vsem tem pa bi tudi mesto Maribor morda lahko razmislilo, ali se na Pohorju da urediti nekaj, kar bi bilo turistom (domačim in tujim) privlačno, kot je stolp v Lendavi, hoja nad krošnjami na Rogli ali pa kakšen adrenalinski park oziroma kaj podobno zanimivega,« dodaja.

Pristna jota in 'njoki njoki' izpod primorskih rok

Seveda, ob tem ne moremo mimo kulinarične ponudbe, ki so jo bralke in bralci Mariborinfo ocenili za nadpovprečno in se razlikuje glede na letni čas. Medtem ko poletna ponudba vsebuje tudi jedi z žara, ki so ob tradicionalni gobovi juhi z ajdovimi žganci najpogosteje naročena poletna hrana, pa ljudje pozimi posegajo predvsem po jedeh na žlico. Ob gobovi juhi z ajdovimi žganci nudijo vsak dan tudi pasulj, joto ali pa golaž z njoki, ki je prava posebnost za Pohorje. 

»In ravno zaradi jedi na žlico se pozimi vračajo turisti,« opažajo.

Čeprav se trudijo tovrstno ponudbo ohraniti vso leto, pa se mora kuhinja tudi nekoliko prilagoditi: »Ob vseh teh jedeh pa seveda ne sme manjkati dunajski zrezek in pa naš hamburger XXL, ki je še posebej priljubljen med kolesarji.«

Za dobre okuse skrbijo kuhinjski mojstri Mladen, Tomaž in pa Neda, ki prihaja iz Primorske in tako zna poskrbeti, da ima jota pristen primorski okus, njoki pa so pravi njoki. Da vse pripravljajo sami, opažajo tudi gostje, sploh starejši, ki to še posebej zadovoljno izpostavljajo.

Navdušujejo se predvsem nad njihovim jabolčnim in borovničevim zavitkom (štrudlom). A da gostje ne čakajo žejni, poskrbi strežno osebje Maša, Vesna in Nina

Gostje se vračajo, Koča pa entuziastično vztraja naprej

Čeprav jih večinoma obiskujejo turisti, pa se v času lepih vikendov pridejo na Pohorje ohladit tudi domačini: »Ampak na naše veselje se nam velika večina domačih gostov redno vrača, kar je za nas najpomembneje.«

In da njihov trud ni zaman, so več kot očitno opazili tudi bralke in bralci Mariborinfo, ko so izbirali zmagovalno med pohorskimi kočami. Za izkazano zaupanje se ekipa Koče zahvaljuje in še naprej vljudno vabi na »njihov breg«.

»Naziv 'najboljša pohorska koča po izbiri vaših bralcev' mi pomeni nepredstavljivo veliko, saj to daje potrdilo naši usmerjenosti, da se z voljo, prijaznostjo in delavnostjo iz – kot so mi dejali – od Boga pozabljeni koči, ter entuziazmom ob podpori družine na Pohorju tudi z malo drugačno ponudbo da preživeti. Vse to pa mi daje energijo, da bomo vztrajali in se še nadgrajevali,« dodajajo.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Sendvić in šal (nepreverjen)

Kaznovati vse kolesarje, pohodnike in gobarje ki se odpravijo na Pohorje, pa bo dosti već gostov.

S & V (nepreverjen)

Pohorje, ponos Maribora, Slovenije, ja... ampak, ko si enkrat na vrhu, se začneš spraševati, kje pravzaprav si. Iz zvočnikov največkrat prihaja hrvaška glasba. Velja predvsem za hotel ob vzpenjači. Žalostno.

Hmmmm (nepreverjen)

Sej z glasbo ni nic narobe, vecji problem je slaba ponudba in to da turistu nimamo ponuditi kaj na vrhu Pohorja, ponuditi bi mogli veliko več. Čestitke in vae dobro pa vsem, ki se trudijo, mogli bi se pa bolj povezati in sodelovati, na Belviju organizirati dogodke, sejme, prireditve, koncerte, sportne aktivnosti, da pritegnes ljudi na vrh hriba v cisto in lepo naravo.

Starejše novice