Ne poznam človeka, ki bi obiskal Maribor in spregledal mogočno frančiškansko cerkev, ki se bohoti v središču mesta.

Ko sem v Mariboru prvič stopila z vlaka, je bila ta stavba prva, ki se mi je vtisnila v spomin in tako postala moja orientacijska točka. Sedaj, po letih tukajšnjega življenja, ni mimobežne naglice, ki bi mi preprečila, da mi 58 metrov visoka opečnata zvonika ne bi še vedno pritegnila pogleda.

Nekoč je na tem mestu stala kapucinska cerkev, ki so jo na željo mariborskega grofa in tedanjega lastnika mestnega gradu Jakoba Khiesla zgradili v 17. stoletju. Leta 1784 je cesar Jožef II. kapucinski samostan razpustil, v prazno poslopje pa naselil minorite, saj je njihovo cerkev in samostan na Lentu namenil vojski in njenim potrebam.

Zaradi pomanjkanja redovnih poklicev in slabe finančne situacije so bili minoriti primorani zapustiti Maribor le žeta 1818, po svetnih duhovnikih in redemptoristih pa so cerkev leta 1864 prevzeli frančiškani.

Zaradi številnih romarjev, ki so začeli obiskovati cerkev predvsem zaradi Marijine milostne podobe, ki so jo prinesli minoriti, je ta kmalu postala premajhna. Tako se je ohranila zgolj grobnica, medtem ko se je kmalu začela po načrtih dunajskega arhitekta Richarda Jordana graditi nova cerkev pod taktirko frančiškanskega patra Kalista Herica.

Slednjega je tako finančno kot moralno podpiral lavantinski knezoškof Mihael Napotnik, poleg vernikov pa je sredstva za gradnjo prispevalo tudi nekaj pomembnih osebnosti (najpomembnejši zagotovo cesar Franc Jožef I.).

Rušenje stare cerkve, zadaj nastanek nove. Pred letom 1895.

Cerkev je 12. avgusta 1900 ob navzočnosti številnih Mariborčanov in romarjev blagoslovil mariborski škof Mihael Napotnik. Šest let kasneje (7. novembra 1906) pa je papež Pij X. romarsko cerkev povzdignil v manjšo baziliko in tako je to postala prva cerkev s tovrstnim nazivom v Avstro-Ogrski. 

Samostan so začeli gradili že leto dni pred cerkvijo (v času gradnje so v njem imeli maše) in ga sočasno s cerkvijo dokončali.

Bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru je ena izmed sedmih bazilik pri nas ter je župnijska cerkev Župnije Maribor - Sv. Marija in domača cerkev Frančiškanskega samostana Maribor.

Mariborska frančiškanska cerkev, zgrajena v neoromanesknem slogu, je eden najpomembnejših sakralnih spomenikov poznega historizma na Slovenskem. Tako smo na Štajerskem dobili aktualno dunajsko arhitekturo, ki jo lahko brez težav postavimo ob rob sočasnih stavbam v drugih arhitekturnih središčih habsburške monarhije.

Cerkev leta 1916.

Skoraj 58 metrov dolgo, 24 metrov široko in skoraj 18 metrov visoko stavbo, ki so jo pričeli zidati leta 1893, krasita visoka zvonika, ki ju zaključuje šilasta streha in tri metre visoka pozlačena križa. Trije vhodi so kamnoseško okrašeni, najbogatejši pa je glavni portal z mozaikom v luneti, ki prikazuje Marijino oznanenje. 

»Vsem, ki pobožno vstopijo in zaupno prosijo, bodi morska zvezda in v smrtni uri vrata nebeška, o Marija!« pravi na njem napis, ki se razprostira nad pozlačeno podobo Matere Usmiljenja.

Triladijska bazilika sta prvotno v celoti poslikala slikarja in dekoraterja Jožef Kott in Franc Pruzsinszky, in sicer po vzoru stenskega slikarstva iz 11. in 12. stoletja. Ker pa so jo Frančiškani po drugi svetovni vojni prebelili, je ohranjena le manjšina fresk. Stene prezbiterija je leta 1965 s svetopisemskimi prizori.

A do večjih prezidav nato več ni prišlo. Leta 1935 so odprli slepe bifore na stenah glavne ladje ter slepa okna v južni stranski ladji in tako na strehe stranskih ladij in nad meniški kor v prvem nadstropju samostana vgradili strešna okna, s čimer so dodatno osvetlili notranjost. Načrt za gradbeni poseg je izdelal arhitekt Jože Plečnik.

Oltar kar iz 17 vrst marmorja

Glavni oltar, ki je najdragocenejši okras cerkve, je izdelan iz 17 vrst marmorja, hkrati pa bogato okrašen. Cerkev ima tudi sedem stranskih oltarjev, prižnica pa sloni na osrednjem stebru, obdanem s šestimi vitkimi marmornimi stebrički. 

Razen rozete na severni strani cerkve so barvna okna med drugo svetovno vojno skoraj v celoti uničili. Po letu 1960 so bili za prezbiterij izdelani trije novi vitraži.

Leta 1900 je cerkev dobila tudi orgle, ki jih je izdelal mariborski orgelski mojster Jožef Brandi. Te so bile leta 1992 obnovljene in povečane. 

Cerkev v času od 1930 do 1934.

Kripta ali edini ostanek stare cerkve

V kripta, ki se nahaja pod prezbiterijem in do katere je možno dostopati z zunanjega samostanskega dvorišča, so svoj počitek našli ustanovnik stare kapucinske cerkve Janez Jakob grof Khisl (1565-1637), zadnji moški potomec te rodbine Janez Jakob II. (1645-1689), lastnik mariborskega mestnega gradu in velik dobrotnik redemptoristov Henrik Adam grof Brandis (1787-1869) s soporogo Jožefo (1791-1869) in vnukom Jožefom (1858-1862).

Tam sta svoj počitek našla tudi najbolj zaslužna za novo cerkev: gvardijan p. Kalist Heric (1850-1925) in knezoškof dr. Mihael Napotnik (1850-1922), osebi, ki sta najbolj zaslužni za novo cerkev.

Med drugo svetovno vojno so v grobnico prenesli še posmrtne ostanke knezoškofov Antona Martina Slomška (1800-1862; slednje so 1978 prenesli v stolnico) in Jakoba Maksimiljana Stepišnika (1815-1889); po vojni pa so v njej pokopali še škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča (1876-1949).

Je edini ostanek stare cerkve, a danes nedostopna, nanjo pa opozarjajo trije, v hodnik okoli prezbiterija naknadno vzidani nagrobniki. 

Veliki zvonovi tedanjega časa in vojni davek

Leta 1895 so v zvonika namestili pet zvonov v skupni teži 8920 kilogramov dunajske livarne Franz und Georg Goessner, ki pa jih je pobrala prva svetovna vojna. Leta 1924 je cerkev ponovno dobila pet zvonov, leta 1938 pa je zvon s težo 5855 kilogramov, posvečen Materi Usmiljenja, predstavljal največji zvon v takratni Jugoslaviji. A tudi te je terjal plen druge svetovne vojne, ko je ostal zgolj najmanjši zvon. Medtem ko naj bi na naj bi največji iz zvonika počasi drsel na tla, naj bi se množica ljudi jokavo poslavljala.

Eden prvih izdelkov v novi mariborski livarni je bil velik bronast zvon, ki je bil – s 3375 kilogrami – do tedaj največji uliti bronasti zvon v kraljevini SHS, izdelan je bil za mariborsko Frančiškansko cerkev.

Vir: Mariborska livarna Maribor

Vir starih fotografij: Facebook skupina Moje mesto Maribor - tu sn doma

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Mbcan (nepreverjen)

Cestitke za clanek!

Nizje zvonike (nepreverjen)

58 metrov so previsoki ... primerno bi bilo znizanje ...

Starejše novice