Slika je simbolična.
Tudi skupščina Združenja mestnih občin Slovenije je na februarski seji podprla prizadevanja za vzpostavitev sežigalnice v Mariboru. Preverjamo, kako napredujejo in kakšni so načrti vzpostavitve.

Maribor je bil poleg Ljubljane s strani ministrstva za okolje in prostor prepoznan kot najprimernejša lokacija za postavitev objekta za energetsko izrabo odpadkov, pri čemer je pristojno ministrstvo v dogovore vključilo še Kočevje.

Kje v Mariboru nameravajo umestiti sežigalnico?

Trenutno poteka presoja možnih lokacij, ki bi bile v Mariboru primerne za postavitev objekta za energetsko izrabo odpadkov - sežigalnico.

»Pri izbiri bomo upoštevali številne dejavnike, od infrastrukturne opremljenosti, lastništva nad površinami ter seveda okoljskih dejavnikov, na primer emisije v zrak, podtalnico in hrup, da bi lahko izbrali optimalno lokacijo. Lokacija mora biti primerna tudi iz vidika energetske oskrbe Mariborčank in Mariborčanov,« odgovarjajo na Mestni občini Maribor.

Županstvo: Končna odločitev o izvedbi sežigalnice še ni bila sprejeta

Podjetje Energetika Maribor je med drugim že pripravila dokument identifikacije investicijskega projekta, iz katerega so razvidni okvirni podatki o investiciji.

»Ob tem bi želeli jasno poudariti, da končna odločitev o izvedbi projekta še ni bila sprejeta. Med drugim je ključni predpogoj za vzpostavitev objektov za energetsko izrabo odpadkov v Sloveniji, sprejem relevantne uredbe s strani Vlade Republike Slovenije,« izpostavljajo na mariborski občini. 

Trenutno torej na Mestni občini Maribor pripravljajo zgolj strokovne podlage in študije, ki bodo dale jasnejše odgovore glede projekta.

»Ko bomo imeli zbrane vse podatke, pa bomo projekt celostno predstavili tudi vsem zainteresiranim, še posebej lokalni skupnosti,« dodajo.

Investicija ocenjena na 45 milijonov, možna lokacija pa Tezno

Preliminarna ocena investicije za vzpostavitev sežigalnice, ki jo je pripravila Mestna občina Maribor, je okoli 45 milijonov evrov.

»Ta ocena vključuje tako postavitev objekta kot vse potrebne infrastrukture. Ključni dejavnik končne cene pa bo v največji meri odvisen od izbrane tehnologije. Slednja trenutno še ni določena, saj ni popolnoma znano, katere vrste odpadkov bo v njem možno uporabljati,« pravijo na mariborski občini.

Ocenjujejo, da bi bilo mogoče izvesti vse postopke umeščanja objekta v prostor, gradnje in začetek poskusnega obratovanja v obdobju šestih let.

»Trenutno poteka presoja možnih lokacij, ki bi bile v Mariboru primerne za postavitev objekta za termično izrabo odpadkov. Kot ena izmed potencialnih lokacij se preučuje območje pri sortirnici na Teznem,« poudarjajo na občini. 

Predpogoj za postavitev sežigalnice je sprejem uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Temu bo sledila podelitev koncesij in če bo koncesija podeljena tudi Mariboru, se bo projekt uradno začel.

Pri tem bo morala občina sprejeti še ustrezen občinski podrobni prostorski načrt skupnega pomena, temu pa bo sledilo pridobivanje okoljevarstvenega soglasja, okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega ter na koncu tudi uporabnega dovoljena.

Kako bo sežigalnica financirana?

Na Mestni občini Maribor predvidevajo, da bodo za projekt pridobili ugodno sofinanciranje s strani države in tudi v okviru koriščenja evropskih sredstev.

»Ne nazadnje s postavitvijo takšnega objekta dolgoročno rešujemo širšo regionalno problematiko odpadkov, njihovo energetsko izrabo in neposredno prispevamo k uresničevanju zavez krožnega gospodarstva naše države. Vsekakor bomo preučili tudi možnost financiranja s strani Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj,« dodajajo.

Maribor naj bi s sežigalnico postal veliko bolj samooskrben

Zanimalo nas je tudi, kakšen je pomen sežigalnice za mesto in kaj bo temu sploh prinesla. Na mariborski občini poudarjajo, da bi Maribor s takšnim projektom postal veliko bolj energetsko samooskrben in bi s pridobitvijo lastnega energenta zmanjšal odvisnost od uvoženih energentov, kot je zemeljski plin ter povečal energetsko samozadostnost na 60 odstotkov. 

Maribor bi si z lastno sežigalnico tudi povečal energetsko varnost. Maribor je namreč trenutno močno odvisen od uvoženega zemeljskega plina in je po besedah Mestne občine Maribor v preteklosti že bil priča blokadam v dobavi. Zmanjšali bi tveganje posledic drastičnih podražitev zemeljskega plina.

»Cene zemeljskega plina na mednarodnem trgu se vseskozi spreminjajo, nanje pa vplivajo številni dejavniki. S pridobitvijo lastnega vira energije bi Maribor močno zmanjšal tveganja morebitne podražitve ogrevanja za končne uporabnike,« dodajajo na občini.

S sežigalnico do nižjih ali višjih položnic?

Po besedah občine naj bi s postavitvijo objekta dobili možnost širitve daljinskega ogrevanja in tako zmanjšali številna nekontrolirana individualna kurišča, prav tako bi znižali stroške ravnanja z odpadki.

»Nižje cene ravnanja z odpadki bi se neposredno odražale na nižjih cenah položnic komunale in ogrevanja,« poudarjajo na mariborski občini.

Prav tako so mnenja, da je Maribor primerno mesto za postavitev takšnega objekta v vzhodni Sloveniji. »Maribor ima dovolj veliko število uporabnikov daljinskega ogrevanja, da bi se lahko energija takšnega objekta koristno uporabila. Namen objekta namreč nikakor ni zgolj uničenje odpadkov, temveč predvsem proizvodnja energije,« dodajajo.

Kot zadnje bi lahko, po besedah občine, z energetsko izrabo odpadkov predvidoma povečali delež obnovljivih virov energije in prispevali h krožnemu gospodarstvu, poleg tega pa znižali cene toplote.

Prizadevanja za čim večjo energetsko samooskrbo Maribora

Energetika Maribor je na seji mestnega sveta v mesecu novembru 2020 predstavila Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto in s tem načrt ravnanja z energijo v mestu do leta 2030. Akcijski načrt so mestni svetniki potrdili z veliko večino.

»Mesto Maribor želi biti v prihodnje energetsko čim bolj samooskrbno. Na področju oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja bomo z načrtovano širitvijo vročevodnega omrežja in priključevanjem objektov na območjih goste poseljenosti do leta 2030, ob uvajanju obnovljivih virov energije in koristno energetsko izrabo odpadkov in blata iz centralne čistilne naprave dosegli več kot 60-odstotno samozadostnost,« zaključujejo na Mestni občini Maribor.

Zato naj bi do leta 2025 s sistemom daljinskega ogrevanja oskrbeli večino javnih stavb, večstanovanjskih in poslovnih objektov na levem bregu reke Drave in izgradili večjo visokotemperaturno toplotno črpalko ob kopališču Pristan, ki bo izkoriščala vodni potencial reke Drave.

Do leta 2030 naj bi širitev sistema daljinskega ogrevanja prioritetno nadaljevali na območje Pobrežja, predvidoma v letih 2025-2027 pa načrtujejo še izgradnjo objekta za termično predelavo odpadkov Maribor.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
2021 (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Pred 50-imi leti je imela sleherna domacija svojo sezigalnico.

pohorskisvizec (nepreverjen)

Na Dunaju je sredi mesta sežigalnica!

Žalost (nepreverjen)

Ja v Albaniji pa še po nekaterih mestih teče kanalizacija po ulicah.

In reply to by pohorskisvizec (nepreverjen)

pohorskisvizec (nepreverjen)

Huh, zakaj sem dobil toliko minusov...Če pa res stoji sredi Dunaja..preverite!

Starejše novice