Milan Žel je od leta 1977 do danes kri daroval že stokrat in s tem postal 183. krvodajalec, ki je opravil sto darovanj.

V Centru za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so slednje obeležili s svečanim dogodkom. Krvodajalcu stokratniku so se s torto in darilom zahvalili za plemenito dejanje darovanja krvi.  Hvaležnost za pomoč pri reševanju življenj mu je izrazila specialistka transfuzijske medicine Lidija Lokar skupaj s sodelavci s Centra za transfuzijsko medicino. 

»Če lahko pomagam, zakaj ne bi,« pravi Žel, ki je kri prvič daroval že leta 1977.

Takrat so bili drugi časi, pravi Žel, ki se spominja, da so darovalci včasih dobili »štamprl« aperitiva. Želi si, da bi se več ljudi, predvsem mladih, odločilo darovati kri: »To je dobra in humana stvar. Priporočam vsakemu, da bi se odločil za to.« 

Žel se pri številki ne 100 ne misli ustaviti in pravi, da bo daroval kri, dokler bo možno.
 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
struktura (nepreverjen)

PozdravljeniKer je transfuzija potencialno zelo nevarna, je veliko zdravnikov, ki ne darujejo krvi iz moralno etičnih razlogov. Medtem, ko je splošno prepričanje velikega dela javnosti, da je krvna transfuzija napol čudežna tekočina, ki zagotavlja preživetje, je transfuzija bolj medvedja usluga. Res je, da poslušamo o herojstvu darovalcev, vendar ima palica dva konca. Zato bi bilo od darovalcev krvi pošteno, če bi se pozanimali kakšni so možni negativni učinki, ko oseba prejme kri(zanimivo, da po novem pred operacijo pacienta pisno opozorijo na možne zaplete zaradi sprejetja krvi) . Res, da je verjetno zaradi posla s krvjo, takšne informacije težje najti, vendar se izplača. Neprijetno bi namreč bilo, da bi darovalec izvedel o resnih težavah prejemnika. Lep pozdrav

Starejše novice